Aspiracija
Aspiracija je v jezikih značilnost, pri kateri se ob izgovarjanju soglasnika sproži izdih zraka. Če si na primer pred usta položite list papirja, boste videli, kako se premika, če izgovorite aspirirani ali dihajoči soglasnik. Če se papir ne premakne, gre za neaspiriran ali nedihajoč samoglasnik. V angleščini so aspirirani brezglasni stopi in frikativi, ki se pojavijo na začetku besede, to so zvoki 'p', 't', 'k' in 'ch' (ki so v IPA zapisani kot /p/, /t/, /k/, /t͡ʃ/ v enakem vrstnem redu). V IPA se lahko aspirirani zvoki zapišejo z naknadnim simbolom ʰ, kot so /pʰ/, /tʰ/, /kʰ/ in /t͡ʃʰ/. Na primer, prvi zvok v besedah "pick", "tick", "kick" in "chick" je aspiriran. V IPA jih zapišemo kot /pʰɪk/, /tʰɪk/, /kʰɪk/ in /t͡ʃʰɪk/ v enakem vrstnem redu. Vendar so brezglasni stopi in frikativi, ki se pojavijo za prvim zvokom, neaspirirani. Na primer, medtem ko je /p/ v "pit" aspiriran, pa /p/ v "spit" in /p/ v "tip" nista aspirirana, zato ju ne bi označili s simbolom ʰ. Spodaj je še več primerov aspiracije.
Angleščina nima aspiriranih glasov, hindujščina pa jih ima. Običajno jih zapišemo s črko h za soglasnikom. Primer tega je ime Bhattacharya, v katerem je 'bh' aspirirani zvok 'b', zato bi ga v IPA zapisali kot /bʱ/.
V kitajščini mandarinščina nima glasovnih stopic, frikativov ali afrikatov, zato jih lahko ločimo le po aspiraciji. V pinyinu se aspirirani zvoki zapišejo kot brezglasni zvoki v angleščini, tako da se zvoki /pʰ/, /tʰ/ in /kʰ/ zapišejo kot 'p', 't' in 'k' v enakem vrstnem redu, neaspirirani zvoki pa se zapišejo kot glasni zvoki v angleščini, tako da se zvoki /p/, /t/ in /k/ zapišejo kot 'b', 'd' in 'g'. Na primer, beseda "Gaokao" bi bila v IPA zapisana kot /kau̯.kʰau̯/. V pravopisu Wade-Giles se aspirirani stopi, frikativi ali afrikati zapišejo z apostrofom za črko in ne z drugo črko kot v Pinyinu, tako da bi bila beseda "Gaokao" v Wade-Giles zapisana kot "Kaok'ao".
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je stremljenje?
O: Aspiracija je značilnost jezikov, v katerih se ob izgovarjanju soglasnika sproži izdih zraka.
V: Kako lahko ugotovimo, ali je zvok aspiriran ali neaspiriran?
O: Ali je zvok aspiriran ali neaspiriran, lahko ugotovite tako, da si pred usta položite list papirja in opazujete, ali se ta premika, ko izgovarjate soglasnik. Če se papir premika, gre za aspirirani ali dihajoči soglasnik. Če se papir ne premakne, gre za neaspirirani ali nedihajoči samoglasnik.
V: Kateri so primeri aspiriranih zvokov v angleščini?
O: V angleščini so aspirirani brezglasni stopi in frikativi, ki se pojavijo na začetku besede, to so zvoki 'p', 't', 'k' in 'ch' (ki so v IPA zapisani kot /p/, /t/, /k/, /t͡ʃ/ v enakem vrstnem redu).
V: Kako zapišemo aspirirani zvok po IPA?
O: Aspirirani zvok lahko po IPA zapišemo s simbolom ʰ; na primer /pʰ/, /tʰ/, /kʰ/ in /t͡ʃʰ/.
V: Ali so v angleščini kakšni aspirirani glasovi?
O: Ne, v angleščini ni aspiriranih glasov.
V: Ali ima hindujščina kakšne aspirirane glasove?
O: Da, hindujščina ima nekaj zvenečih zvokov, ki se običajno pišejo s črko 'h' za soglasnikom. Na primer "Bhattacharya" bi se po IPA zapisal kot "/bʱ/".
V: Kako kitajski jeziki izražajo težnjo drugače kot drugi jeziki?
O: V kitajščini mandarinskega jezika ni glasovnih stopic, frikativov ali afrikatov, zato jih razlikujejo po aspiraciji. V pinyinu jih zapišejo kot brezglasne zvoke v angleščini, neaspirirane pa kot glasne; na primer "Gaokao" bi po IPA zapisali kot "/kau̯.kʰau̯/", po Wade-Gilesovem pravopisu pa "Kaok'ao"
