Kitajska: 56 narodnosti — Han večina in etnične manjšine

Na Kitajskem je veliko ljudi, več kot v kateri koli drugi državi. Vsi imajo različne kulture, zgodovino in prepričanja. Kitajska vlada uradno navaja 56 narodnosti. Na Kitajskem jih imenujejo 族 zú ali 民族 mínzú. Med njimi so skoraj vsi (približno 90 %) Han (汉族 : Hàn Zú). Ostale narodnosti (imenovane "etnične manjšine"), od največje do najmanjše po številu prebivalcev, so:

Najpomembnejše etnične manjšine

Med 55 uradno priznanimi etničnimi manjšinami so nekatere precej številčne in imajo močno kulturno oziroma regionalno prisotnost. Največje med njimi so (naštete zaporedno glede na velikost skupine) in kratka predstavitev vsake:

• Zhuang (壮族, Zhuàngzú) — največja etnična manjšina; živi predvsem v avtonomni regiji Guangxi. Zhuangov je značilen bogat folklorni izročaj, posebni jeziki iz tai-kada družine ter kmečke in obrtniške tradicije.
• Hui (回族, Huízú) — večinoma muslimani razpršeni po državi, posebno v Ningxii in zahodnih provincah; znani po islamu, posebni kulinariki in trgovskih omrežjih.
• Manchu (满族, Mǎnzú) — nekdaj vladarska elita dinastije Qing; danes velik del manjšine asimiliran v mestu in podeželju, s poskusi oživljanja jezika in običajev.
• Ujguri / Uygur (维吾尔族, Wéiwúěr zú) — turkofonska, večinsko muslimanska skupnost v Xinjiangu; imajo bogato glasbeno in kulinarično tradicijo ter posebej močno etnično identiteto.
• Miao (苗族, Miáozú) — raznolika skupina v jugozahodnih provincah (Guizhou, Yunnan, Hunan), znana po barvitih nošah, vezeninah in pesmi.
• Yi (彝族, Yízú) — prebivajo predvsem v provinci Yunnan in Sichuan; bogata ustna tradicija, plemenske strukture in lastni jeziki.
• Tujia (土家族, Tǔjiāzú) — deloma v provinci Hunan in Chongqing; prepoznavni po glasbenih plesih in arhitekturi.
• Tibetanci (藏族, Zàngzú) — pretežno v Tibetanski avtonomni regiji in okoliških planinskih območjih; imajo močno budistično kulturo, jezik tibetanski in posebne verske prakse.
• Mongoli (蒙古族, Ménggǔzú) — živijo predvsem v Notranji Mongoliji; tradicionalno nomadsko življenje, jeziki mongolske družine in bogata pastirska kultura.
• Bouyei / Buyei (布依族, Bùyīzú) — v provinci Guizhou; kmetijska skupnost z lastnimi običaji in narečji.

Poleg naštetih obstajajo še številne druge pomembne skupine, med njimi Dong (侗), Yao (瑶), Korejci (朝鲜族), Bai (白族), Hani (哈尼族), Li (黎族), Kazah (哈萨克族), Dai (傣族), She (畲族), Lisu (傈僳族) in mnoge druge. Vsaka skupina ima svoje jezike (ali narečja), oblačila, običaje in festivale.

Avtonomne regije in administrativne navedbe

Država je za nekatere večje manjšine vzpostavila avtonomne pokrajine, pokrajine ali okraje, kjer naj bi imela skupnost večjo stopnjo kulturne in upravne samostojnosti. Najpomembnejše so:

• Xinjiang Uygur Avtonomna regija — Ujguri in druge turkofonske skupine.
• Notranja Mongolija (Inner Mongolia) — mongolska skupnost.
• Tibetanska avtonomna regija — Tibetanci.
• Guangxi Zhuang Avtonomna regija — Zhuang.
• Ningxia Hui Avtonomna regija — Hui muslimani.

Jezik, vero in kultura

Kitajska etnična pestrost pomeni tudi veliko jezikovno in versko raznolikost. Nekatere skupine govorijo jezikovne družine, ki niso povezane s kitajskimi (npr. turkofonski jeziki Ujgurov in Kazahov, tibetansko-burmanski jeziki, mongolski, tai-kadai itd.). Versko-praktikne značilnosti segajo od budizma (tibetanska oblika), islama (Hui, Ujguri, Kazah), tradicionalnih animističnih verovanj, krščanstva v manjšem obsegu, do prepletanja starodavnih ritualov in ljudskih verovanj.

Sodobni izzivi in politike

Obstaja več politik, namenjenih zaščiti etničnih manjšin (npr. posebne izobraževalne pravice, subvencije za razvoj podeželja, varstvo jezikov, v nekaterih primerih posebne pravice glede upokojitve in izobraževanja). Hkrati so prisotni tudi izzivi:

• asimilacija in izguba jezikov zaradi urbanizacije in izobraževanja v mandarinščini (putonghua);
• ekonomske neenakosti med mestnimi in ruralnimi območji;
• spori in napetosti na etničnem tleh (zlasti v regijah z močno identiteto, kot sta Xinjiang in Tibet);
• vprašanja človekovih pravic, verske svobode in migracij, ki pritegnejo domačo in mednarodno pozornost.

Raznolikost v vsakodnevnem življenju

Etnične manjšine prispevajo k bogastvu kitajske kulinarike, glasbe, plesa, rokodelstva in praznikov. Mnogi kitajski festivali, tržnice in turistične znamenitosti so tesno povezani z etničnimi običaji in privabljajo obiskovalce z vsega sveta. V zadnjih desetletjih so mobilnost, izobraževanje in urbanizacija spremenili življenjski slog mnogih pripadnikov manjšin — nekateri ohranjajo močne vezi s tradicijo, drugi se prilagajajo sodobnim razmeram.

Zaključek

Kitajska uradno priznava 56 narodnosti (1 Han in 55 manjšin). To številčno bogastvo pomeni tudi široko kulturno, jezikovno in versko raznolikost. Razumevanje teh razlik je ključno za poznavanje sodobne Kitajske — od njenih avtonomnih regij do vsakdanjih življenjskih praks različnih skupnosti.

Vprašanja in odgovori

V: Koliko narodnosti je uradno priznanih na Kitajskem?

V: Katera je največja narodnost na Kitajskem?

V: Kako se imenuje praksa zadrževanja žensk v notranjih prostorih?

V: Kdo je leta 1616 razglasil poznejšo dinastijo Jin?

V: Kaj so delali Jurčeni (Mandžujci), ko je Nurhaci leta 1618 razglasil svojih sedem pritožb?

V: Katere so še druge etnične manjšine, ki poleg Hanov sestavljajo del kitajskega prebivalstva?

Išči po črki