Neoteny
Neotenija je vrsta heterokronije, pri kateri je telesni razvoj upočasnjen, spolni razvoj pa poteka enako hitro. Tako nastane spolno zrel mladostnik ali ličinka. Klasičen primer je aksolotl.
Pogosto se domneva, da je človeška vrsta vsaj do neke mere primer neotenije. Te značilnosti odraslih ljudi se razlikujejo od značilnosti odraslih velikih opic, vendar so bolj podobne značilnostim mladih opic:
To so nekatere neotenske lastnosti človeka: sploščen obraz, razširjen obraz, veliki možgani, telo brez dlak, obraz brez dlak, majhen nos, zmanjšan greben obrvi, majhni zobje, majhna zgornja čeljust (maksila), majhna spodnja čeljust (mandibula), tankost lobanjskih kosti, sorazmerno kratke okončine v primerjavi z dolžino trupa, daljše noge kot roke, večje oči in pokončna drža.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je neotenij?
O: Neotenija je vrsta heterokronije, ki je sprememba v času razvoja živali. Vključuje upočasnitev telesnega razvoja, vendar ohranja enako hitrost spolne zrelosti, kar ima za posledico spolno zrelo mladost ali ličinko.
V: Kateri je primer neotenije?
O: Klasičen primer neotenije je salamandra Axolotl.
V: Ali se domneva, da je človek primer neotenije?
O: Da, pogosto se je domnevalo, da je človek primer neoteničnih lastnosti, kot so sploščen obraz, razširjen obraz, veliki možgani, telo in obraz brez dlak, majhen nos in zobje, zmanjšanje grebena obrvi, tankost lobanjskih kosti in drugo.
V: Kaj pomeni pedomorfoza?
O: Paedomorfoza pomeni "kot otrok" in se nanaša na razlike med odraslimi ljudmi in mladimi opicami.
V: Kaj je K-selekcija?
O: K-selekcija se včasih uporablja za opis evolucijskega procesa, povezanega z neotenijo, pri katerem imajo vrste koristi od tega, da ohranijo mladostne lastnosti do odraslosti.
V: Kako ta seznam postane osnova za večje skupine sodobnega človeka in boljše prenašanje izkušenj na naslednje generacije?
O: Ta drugi seznam vključuje daljša obdobja za rast možganov in učenje, prenašanje kulture iz generacije v generacijo, odlaganje parjenja v starejše starosti kot pri opicah, daljšo življenjsko dobo, izvor artikuliranega govora, večje socialne skupine - vse to prispeva k večjim skupinam sodobnega človeka in boljšemu prenašanju izkušenj na poznejše generacije.
