Nihilizem — definicija, zgodovina in vpliv v filozofiji ter politiki
Nihilizem izvira iz latinske besede nihil oziroma nič. V najenostavnejši definiciji pomeni prepričanje, da so običajne vrednote, smisel ali objektivni pomen bodisi lažno izmišljeni bodisi neobstoječi. Pogosto ločimo več vrst nihilizma:
- moralni nihilizem – trdi, da ne obstajajo objektivna moralna pravila;
- egzistencialni nihilizem – prepričanje, da življenje nima končnega smisla ali namena;
- ontološki/epistemološki nihilizem – dvom o obstoju resnice, pomena ali samega bitja.
Zgodovinski razvoj
Beseda in ideja nihilizma sta postali bolj razširjeni v 19. stoletju. Veliko ljudi ob misli na nihilizem pomisli na nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja, saj je opozoril, da tradicionalne krščanske vrednote izgubljajo svoj veljavni pomen. Nietzsche ni le ugotovil "smrt Boga" kot kulturni pojav, temveč je problem nihilizma tudi diagnosticiral in predlagal odgovor: ljudje si morajo ustvariti lastno moralo ter izvesti tako imenovano "revalvacijo vrednot", da bi premagali pasivni pesimizem. V svojih delih (npr. Veseli znanosti, Tako je govoril Zaratustra) je razglabljal o pojmih kot sta volja do moči in nadčlovek (Übermensch).
Nihilizem v 19. stoletju: Rusija in literatura
Mihail Bakunin (1814–1876) je v delu Reakcija v Nemčiji (1842) zapisal misel, ki izraža radikalno vrednost uničenja kot ustvarjalne sile: "Zato zaupajmo večnemu Duhu, ki uničuje in izničuje samo zato, ker je nedoumljivi in večni vir vsega življenja. Tudi strast do uničevanja je ustvarjalna strast!" Ta vrstica dobro pokaže, kako so nekatere misli povezovale opustitev starih vrednot z možnostjo ustvarjanja novih.
Izraz "nihilizem" je postal širše znan tudi po romanu Ivana Turgenjeva Očetje in sinovi (1862), kjer je junak Bazarov prikazan kot predstavnik radikalnega skepticizma in zavračanja tradicionalnih norm.
Politični vpliv in revolucionarno gibanje
Nihilistične ideje so vplivale tudi na politična gibanja v 19. stoletju. Nekateri revolucionarni aktivisti so jih sprejeli kot izhodišče za rušenje obstoječih institucij. V Rusiji je vpliv takih razmišljanj prevzel Sergej Nečajev, avtor znanega pamfleta (znanega kot "Katehizem revolucionarja"), ki je zagovarjal izredno disciplino in celo brezobzirnost v revolucionarnem boju; ta besedila so bila opozorilna za mnoge intelektualce in revolucionarne tokove. Njegove ideje so vplivale na razprave med radikalnimi skupinami in so prispevale k polarizaciji stališč, ki so se kasneje pojavila tudi v delih in reakcijah drugih voditeljev (Lenin kot povezava v širšem zgodovinskem kontekstu revolucionarnih praks).
Dostojevski je bil v mladosti vključen v intelektualne kroge in bil za svoje sodelovanje v takšnih skupinah kaznovan z obsodbo ter izgnanstvom (kazen je vključevala obdobje v prisili in izgnanstvo v Sibirijo). Izkušnja in spopad z radikalizmom sta močno zaznamovala njegova dela: roman Hudiči (v angleščini pogosto prevajan kot The Devils ali The Possessed) obravnava lik Sergeja Nečajeva in posledice fanatizma; tudi znani roman Zločin in kazen se dotika moralnih in filozofskih vprašanj, povezanih z opravili in odgovornostjo posameznika.
Atentat na carja in represija
Atentat na carja Aleksandra II. (13. marca 1881), izveden z uporabo eksplozivov, je bil vrhunec delovanja nekaterih revolucionarnih skupin, ki so se navdihovale tudi pri radikalnih idejah. Organizacije, kot je bila "Narodnaja volja", so načrtovale in izvedle napad na carja; po dogodku je sledilo močno zatiranje revolucionarnih gibanj ter ostrejši nadzor države nad radikalnimi skupinami, kar je omejilo javno delovanje nihilističnih in revolucionarnih krogov.
Vpliv v sodobni filozofiji, kulturi in politiki
Nihilizem se ne pojavlja le kot zgodovinski fenomen, temveč je prisoten tudi v sodobnih filozofskih razpravah. Filozofski existentializem (npr. Sarto, Camus) se je ukvarjal z vprašanjem smisla in odziva posameznika na navidezno brezsmiselnost sveta; postmodernizem je kritično preučil zagotovitve o resnici in objektivnih vrednotah. V popularni kulturi in umetnosti se nihilistična motivika pojavlja kot tematika v filmu, literaturi in glasbi — pogosto kot občutek praznine, ironije ali destruktivnosti.
Pomembno je poudariti, da nihilizem v abstraktnem filozofskem smislu ne pomeni nujno spodbujanja nasilja ali brezvestnosti. Mnogi misleci vidijo v zavrnitvi starega moralnega okvira priložnost za ustvarjanje novih vrednot, osebno avtonomijo in etično odgovornost. Drugi opozarjajo na nevarnosti skrajnosti, kjer prepričanje v odsotnost vrednot vodi v politični ekstremizem ali nasilje.
Zaključek
Nihilizem je kompleksen in večplasten pojav: kot filozofska diagnoza, kot literarni motiv in kot politična spodbuda je zaznamoval sodobno miselnost in zgodovinski razvoj 19. in 20. stoletja. Njegova analiza zahteva natančno ločitev med različnimi oblikami (moralni, egzistencialni, politični) ter razumevanje posledic, ki iz njih izhajajo — tako negativnih kot tudi konstruktivnih. Razumevanje nihilizma pomaga pri spoznavanju, kako družbe in posamezniki reagirajo, ko stare vrednote omahajo in ko je treba poiskati nove vire smisla in etike.
Druga stran
- Pesimizem
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je nihilizem?
O: Nihilizem je način razmišljanja, ki zavrača pomen, pojme ali življenje. Lahko pomeni prepričanje, da so vrednote nesmiselne ideje in da nič nima namena ali pomena.
V: Kdo je pisal o nihilizmu?
O: Friedrich Nietzsche je bil nemški mislec, ki je veliko pisal o nihilizmu. Njegovi spisi pogosto veljajo za najpomembnejšo razlago nihilizma.
V: Kako je Nietzsche razložil nihilizem?
O: Nietzsche je zapisal, da nihilizem izhaja iz preizpraševanja tradicionalnih vrednot, dokler te ne razpadejo, kar je imenoval "uničenje vrednot".
V: Kdo je populariziral besedo "nihilizem"?
O: Besedo "nihilizem" je populariziral ruski roman Ivana Turgenjeva Očetje in sinovi. Junak zgodbe je nihilist po imenu Bazarov.
V: Kaj je o nihilizmu menil Fjodor Dostojevski?
O: Tudi Fjodor Dostojevski je bil skorajda nihilist, vendar je po desetih letih izgnanstva postal antinihilist. O svojih pogledih na nihilizem je pisal v številnih romanih, kot je Zločin in kazen.
V: Kako je Nietzsche gledal na vlogo krščanstva pri uničevanju vrednot?
O: Nietzsche je menil, da je krščanstvo poskrbelo za uničenje vrednot, in ga označil za vrsto nihilizma, ker je zanikalo življenje z nezdravim odnosom do življenja.
V: Ali je budizem podoben nihilizmu?
O: Včasih ljudje mislijo, da so deli budizma podobni nihilizmu, čeprav ga drugi deli popolnoma zavračajo.
