Oktokoralije (Octocorallia) – značilnosti, razmnoževanje in ekologija

Octocorallia je podrazred Anthozoa v razredu Cnidaria. Obstaja več kot 3.000 različnih vrst, razporejenih v več taksonomskih skupin, ki vključujejo mehke korale, gorgonije (morski ventilatorji) in morske peroje.

Značilnosti

Glavna morfološka značilnost oktokoralij je osemkratna simetrija: posamezni polip ima običajno osem ročastih, perasto razvejanih tentaklov in notranje pregrade (mezenterije) v številu osmih. Večina oktokoralij živi kot kolonijskih sedečih polipov, kjer posamezni polipi ostanejo med seboj povezani s skupnim tkivom (koenenhima) in delijo hranila.

Oktokoralijke so videzno podobne kamnitim koralam, vendar se po pomembnih lastnostih razlikujejo. Kamnite korale, ki imajo šestkratno simetrijo, uvrščamo v skupino Hexacorallia. V nasprotju s kamnitimi koralami večina oktokoralij nima trajnega, masivnega okostja iz kalcijevega ogljika in zato ne gradijo obsežnih koralnih grebenov (izjeme obstajajo pri redkih skupinah, npr. modra korala Heliopora). Starejše ime za to skupino je Alcyonaria.

Anatomija in skelet

Namesto mase apnatega ogrodja imajo mnoge oktokoralije drobne kalcijeve ali aragonitne sclerite (mikroskopske igličaste ali ploščate strukture), ki so vgrajene v tkivo in dajejo oporo in obrambno trdnost. Pri gorgonijah (morski ventilatorji) je prisotno tudi centralno aksialno ogrodje iz proteinske snovi, imenovane gorgonin. Nekatere vrste (npr. modra korala) razvijejo trdnejše, sipko kalcijevo ogrodje.

Prehrana in ekologija

Oktokoralije so predvsem filtratorji in plenilci drobnih delcev: ujamejo plankton in organske delce s svojimi tentakli ter s pomočjo lovilk (cnidocitov). Veliko vrst živi v simbiozi z simbiozo z enoceličnimi algami (na primer dinoflagelati iz rodu Symbiodinium), ki prispevajo k energijskemu proračunu gostitelja s fotosintezo — to je še posebej pomembno pri plitvih, sončnih habitatih.

Oktokoralije imajo številne obrambne strategije. Zaradi velikega števila strupenih spojin ali neprijetnega okusa jih mnogi plenilci raje ne jedo. Kemijske spojine (terpeni, alkaloidi ipd.) so pomembne tudi v farmacevtskih raziskavah kot potencialni vir bioaktivnih snovi. Kljub temu so glavni predatori mehkih koral pogosto mehkužci (npr. goločeljne polži), nekateri ribi in članekonožci.

Razmnoževanje

Veliko vrst se razmnožuje tako spolno kot nespolno. Spolno razmnoževanje poteka na različne načine: nekateri oddajajo jajčeca in spermije v vodo (broadcast spawning), drugi goltajo in razvijajo zarodke do stadija, ko so pripravljeni izplavati ali se naseliti (brooding). Po oploditvi nastane plavajoča ličinka (planula), ki se po obdobju v planktonu usede in oblikuje novo kolonijo.

Večina kolonij je gonohoričnih (v koloni prevladuje en spol), včasih pa so kolonične populacije hermafroditne. Poleg spolnega razmnoževanja so zelo pogoste oblike nespolnega razmnoževanja: razmnoževanje s stopenčnim kaljenjem, lateralnim brstenjem in fragmentacijo; pri nekaterih vrstah se lahko kolonije razdelijo ali obnovijo iz odlomljenih delov, kar je pomembno za razširjanje in okrevanje po poškodbah.

Razširjenost in življenjski prostori

Oktokoralije so razširjene po vseh oceanih, od plitvih tropskih koralnih obal do globokomorskih habitatov. Nekatere skupine, kot so sea pens (morska pero), naseljujejo mehke sedimentne površine, medtem ko so gorgonije in mehke korale značilne za skalnate ali koralne substratne površine. V globinah lahko tvorijo gosto poraščenost, ki predstavlja pomemben habitat za druge morske vrste.

Vloga v ekosistemu in odnosi z ljudmi

Oktokoralije prispevajo k strukturi in biotski raznovrstnosti morskih ekosistemov: tvorijo stanišča, zavetje in prehranske vire za številne vrste rib in nevretenčarjev. Nekatere vrste so priljubljene v akvaristiki in zbirateljstvu ter so pomembne v biofarmaciji zaradi edinstvenih kemičnih spojin.

Hkrati so oktokoralije izpostavljene številnim grožnjam:

  • podnebne spremembe in segrevanje morij (izguba simbiontov, beljenje);
  • kislost oceanov, ki lahko prizadene vrste s kalcificiranimi deli;
  • sečevanje, vlečenje z mrežami in uničevanje habitata;
  • onesnaževanje, prekomerni ribolov in invazivne vrste.

Povzetek

Oktokoralije (Octocorallia) so raznolika in ekološko pomembna skupina morskih cnidarijev s karakteristično osemdelta simetrijo. Čeprav večina ne gradi apnatega ogrodja, so ključne za strukturo mnogih morskih habitatov in ponujajo pomembne vire za raziskave ter ekonomijo, hkrati pa so ranljive za številne antropogene pritiske.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je oktokalarija?


O: Octocorallia je podrazred anthozoa v razredu Cnidaria.

V: Koliko je različnih vrst hobotnic?


O: Obstaja več kot 3000 različnih vrst hobotnic.

V: Kakšna je simetrija oktokoralij?


O: Oktokoralije imajo osemkratno simetrijo.

V: V čem se oktokoralije razlikujejo od kamnitih koral?


O: Za razliko od kamnitih koral hobotnice nimajo trajnega okostja. To pomeni, da ne gradijo koralnih grebenov. Večina oktokoralij ima tudi drugačno, osemkratno simetrijo v primerjavi s šestkratno simetrijo kamnitih koral.

V: Kako je starejše ime za hobotnice?


O: Starejše ime za oktokoralijo je Alcyonaria.

V: Ali hobotnice tvorijo simbiozo z enoceličnimi algami?


O: Da, mnoge vrste oktokoralij tvorijo simbiozo z enoceličnimi algami.

V: Kako se razmnožujejo oktokoralije?


O: Mnoge vrste okoralij se lahko razmnožujejo spolno in nespolno. Pogosto najdemo kolonijo oktokoralij, v kateri je večina polipov istega spola.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3