Optična iluzija
Optična iluzija (imenovana tudi vizualna iluzija) je iluzija, ki prikazuje podobe, ki se razlikujejo od običajne resničnosti.
Informacije, ki jih zbere oko, se v možganih obdelajo in ustvarijo zaznavo. To je normalno, vendar se v teh primerih zaznava ne ujema s fizično meritvijo vira dražljaja.
Poznamo tri glavne vrste vizualnih iluzij:
- dobesedne optične iluzije, ki ustvarjajo podobe, ki se razlikujejo od predmetov, ki jih ustvarjajo.
- fiziološke iluzije: so učinki pretirane stimulacije svetlosti, barve, velikosti, položaja, nagiba, gibanja na oči in možgane.
- kognitivne iluzije, ki so posledica nezavednega sklepanja (možgani sprejmejo napačno odločitev).
Splošna razlaga za večino iluzij je način, kako možgani na podlagi čutnih podatkov ustvarijo smiselno zaznavo. Veliki psiholog 19. stoletja Hermann von Helmholtz je zaznavanje opisal kot "nezavedno sklepanje iz čutnih podatkov in preteklih izkušenj". Richard Gregory je razpravljal o tem, kako možgani ustvarijo hipotezo o tem, kaj je tam zunaj, in včasih se hipoteza ne izide povsem. Njegov model zaznavanja je interakcija med podatki iz čutnih organov ter predhodnim znanjem in izkušnjami.
Raziskovalec Mark Changizi s Politehničnega inštituta Rensselaer v New Yorku meni, da so optične iluzije posledica "nevronskega zaostanka". Ko svetloba pade na mrežnico, mine približno desetina sekunde, preden možgani signal prevedejo v vizualno zaznavo sveta. Znanstveniki so vedeli za ta zamik in razpravljali o tem, kako ga ljudje kompenzirajo. Nekateri menijo, da naš motorični sistem nekako spreminja naše gibe, da bi izravnal zamudo.
Changizi trdi, da se je človeški vidni sistem razvil tako, da nevronske zakasnitve kompenzira z ustvarjanjem podob tistega, kar se bo zgodilo čez eno desetinko sekunde v prihodnosti. To predvidevanje ljudem omogoča, da se odzovejo na dogodke v sedanjosti, kar jim omogoča refleksna dejanja, kot je lovljenje leteče žoge, in gladko manevriranje v množici. Do iluzij pride, ko naši možgani poskušajo zaznati prihodnost in se te zaznave ne ujemajo z resničnostjo.
Ideje Helmholza, Gregoryja in Changizija so si v bistvu podobne. Čutnih podatkov ne spreminjamo mehanično v sliko sveta, kot so mislili nekateri. Uporabljamo pa možgane, da ugotovimo, kaj gledamo. Pri tem uporabljamo spomin in logiko, čeprav zelo hitro. Postopek je zelo dober, vendar ne zanesljiv. Kadar ne uspe, dobimo iluzijo.
Talne ploščice v baziliki svetega Janeza Lateranskega v Rimu. Vzorec ustvarja iluzijo tridimenzionalnih škatel.
Optična iluzija. Zdi se, da se kroga premikata, ko se gledalčeva glava premika naprej in nazaj, medtem ko gleda na črno piko.
Iluzija hkratnega kontrasta. Ozadje je barvni gradient in prehaja iz temno sive v svetlo sivo. Zdi se, da vodoravna črta napreduje od svetlo sive do temno sive, vendar je v resnici samo ene barve.
Trikotnik Kanizsa
Rumene črte so enako dolge. Za razlago kliknite na ime na dnu slike.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je optična iluzija?
O: Optična iluzija je vizualna podoba, ki se razlikuje od resničnosti. Nastane, ko se informacije, ki jih zbere oko, v možganih obdelajo tako, da dobimo zaznavo, ki se ne ujema s fizikalno meritvijo vira dražljaja.
V: Katere so tri glavne vrste vizualnih iluzij?
O: Tri glavne vrste vizualnih iluzij so dobesedne optične iluzije, fiziološke iluzije in kognitivne iluzije. Dobesedne optične iluzije ustvarjajo podobe, ki se razlikujejo od predmetov, ki jih tvorijo, fiziološke iluzije nastanejo zaradi prevelike stimulacije svetlosti, barve, velikosti, položaja, nagiba ali gibanja, kognitivne iluzije pa so posledica nezavednega sklepanja možganov.
V: Kako zaznavamo stvari po Hermannu von Helmholtzu?
O: Po modelu zaznavanja Hermanna von Helmholtza naši možgani na podlagi čutnih podatkov in preteklih izkušenj ugotovijo, kaj gledamo. Pri tem se hitro uporabljata spomin in logika, vendar se včasih lahko zgodi, da ne uspe, kar povzroči iluzijo.
V: Kaj Richard Gregory meni o tem, kako naši možgani zaznavajo stvari?
O: Richard Gregory meni, da naši možgani na podlagi čutnih podatkov ter predhodnega znanja in izkušenj oblikujejo hipotezo o tem, kaj je tam zunaj, kar lahko včasih privede do napačnih odločitev in posledično do iluzije.
V: Kaj po mnenju Marka Changizija povzroča optične iluzije?
O: Mark Changizi meni, da optične iluzije nastanejo zaradi "nevronskega zamika", ko svetloba pade na mrežnico, vendar možgani potrebujejo eno desetino sekunde, da jo pretvorijo v vidno zaznavo. Domneva, da smo se ljudje razvili, da bi nadomestili to nevronsko zakasnitev z ustvarjanjem podob o tem, kaj se bo zgodilo za eno desetinko sekunde v prihodnosti, kar lahko včasih privede do napačnega zaznavanja, ki povzroči iluzijo.
V: Kako znanstveniki razložijo večino primerov iluzornih pojavov?
O: Znanstveniki na splošno pojasnjujejo večino primerov navideznih pojavov kot posledica delovanja naših možganov na podlagi čutnih podatkov, da bi ustvarili pomembne zaznave, ki so lahko včasih napačne, zaradi česar vidimo nekaj drugega kot v resnici, kar ustvarja iluzijo.
