Gibanje za pravice avtizma
Gibanje za pravice avtistov je družbeno gibanje, ki želi spremembe za avtiste in njihove skrbnike. Želi, da bi družba sprejela avtistični spekter kot razliko v sposobnostih za delovanje v vsakdanjem življenju. Ne verjame, da je avtizem duševna motnja, ki jo je treba zdraviti.
Gibanje za pravice avtistov je včasih sporno. Nasprotuje prepričanju, da ima večina oseb z avtizmom nizko inteligenco. Nekateri člani gibanja se ne strinjajo, da je to res. Obstaja strah, da bodo strokovnjaki, kot so socialni delavci, poskušali avtistom preprečiti, da bi se poročili ali imeli otroke. Prav tako ljudje v gibanju pravijo, da avtistov ne bi smeli obravnavati drugače kot kogar koli drugega.
Gibanje ima različne cilje:
- večje sprejemanje avtističnega vedenja.
- zdravljenje, ki avtiste nauči, kako se spopasti z vsakdanjim življenjem.
- nasprotovanje zdravilom za avtizem
- ustvarjanje več družabnih omrežij in dogodkov, ki se jih avtisti lahko udeležujejo, če so tega sposobni.
- priznavanje avtistov kot manjšinske skupine.
Aktivisti za pravice avtizma se včasih imenujejo tudi aktivisti za nevrodiverziteto. Nevrodiverziteta je beseda, ki označuje, da so možgani vseh ljudi različni. Možgani avtistov se razlikujejo od možganov ljudi, ki nimajo avtizma. Ljudje, ki nimajo avtizma, se imenujejo nevrotipični ljudje. Beseda "nevrodiverziteta" ima prednost pred besedo "avtizem", ker ne pravi, da je avtizem zdravstveno stanje. "Nevrotipični" se reče namesto "normalni", ker ljudje mislijo, da normalen pomeni boljši.
Sorodne strani
- Spekter avtizma
- Družbeno gibanje in aktivizem
- Neurodiverziteta
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je gibanje za pravice avtistov?
O: Gibanje za pravice avtistov je družbeno gibanje, ki želi spremembe za avtiste in njihove skrbnike. Želi, da bi družba avtistični spekter sprejela kot zgolj razliko v sposobnostih delovanja v vsakdanjem življenju, ne pa kot duševno motnjo, ki jo je treba zdraviti.
V: Čemu gibanje za pravice avtistov nasprotuje?
O: Gibanje za pravice avtistov nasprotuje prepričanju, da ima večina oseb z avtizmom nizko inteligenco. Nekateri ljudje v gibanju se ne strinjajo, da je to res.
V: Kateri so nekateri cilji gibanja za pravice avtistov?
O: Cilji gibanja za pravice avtistov vključujejo večje sprejemanje avtističnega vedenja, zdravljenje, ki avtiste uči, kako se spopadati z vsakdanjim življenjem, nasprotovanje zdravljenju avtizma, ustvarjanje več socialnih mrež in dogodkov za avtiste ter priznavanje avtistov kot manjšinske skupine.
V: Kdo so aktivisti za nevrodiverziteto?
O: Aktivisti za nevrodiverziteto se včasih imenujejo aktivisti za nevrodiverziteto. Zavzemajo se za sprejemanje razlik v delovanju možganov med posamezniki in priznavajo, da imajo avtisti drugačne možgane kot tisti, ki nimajo avtizma (nevrotipi).
V: Zakaj je izraz "nevrodiverziteta" boljši od izraza "avtizem"?
O: "Nevrodiverziteta" ima prednost pred "avtizmom", ker ne pomeni, da gre za bolezensko stanje ali nekaj nenormalnega; namesto tega priznava individualne razlike v delovanju možganov, ki jih lahko obravnavamo kot normalne razlike znotraj človeške populacije.
V: Zakaj se pri posameznikih, ki niso avtisti, ne uporablja izraz "normalen"?
O: "Normalen" se ne uporablja, kadar govorimo o osebah, ki niso avtisti, ker pomeni superiornost ali boljšo kakovost, kar je lahko žaljivo ali neprimerno pri razpravljanju o nevroloških razlikah med posamezniki. Namesto tega se uporablja izraz "nevrotipični".
