Akromegalija: vzroki, simptomi, diagnoza in zdravljenje

Akromegalija je kronično endokrinološko stanje, pri katerem sprednji (anteriorni) del hipofize proizvaja preveč rastnega hormona (GH) potem, ko je oseba že v puberteti. Če se prekomerna proizvodnja GH pojavi pred puberteto, se razvije stanje, znano kot gigantizem. Najpogostejši vzrok za akromegalijo je tumor na hipofizi, imenovan adenom hipofize, ki izloča rastni hormon. Če se akromegalija ne zdravi, lahko povzroči resne zdravstvene zaplete in skrajša pričakovano življenje.

Vzroki

Glavni vzroki povečane izločanja rastnega hormona so:

• Somatotropni adenom hipofize – to je najpogostejši vzrok; tumor sprednjega dela hipofize izloča preveč GH.
• Ektopična proizvodnja hormonov – redkeje lahko nekateri tumorji izločajo hormon, ki spodbuja izločanje GH (npr. GHRH).
• Dedne ali genetske spremembe – pri mladih bolnikih ali družinski anamnezi lahko gre za genske motnje (npr. MEN1, mutacije AIP).
• Redke prekomerne hipofizne hiperplazije ali sekundarni vzroki po drugih boleznih.

Znaki in simptomi

Znaki se razvijajo počasi, zato je bolezen pogosto odkrita šele mnogo let po začetku. Med najpogostejšimi znaki so:

• Spremembe obraza: izrazitejša čeljust (prognatizem), večji nos, zadebeljene obrazne poteze in večji franži obraza.
• Povečane roke in stopala: večji prstni prstani, čevelj večje številke, občutek povečane velikosti rok in stopal.
• Debelitev kože in prekomerno potenje (hiperhidroza).
• Utrujenost, šibkost, bolečine v sklepih in omejena gibljivost zaradi artralgije in artropatije.
• Težave z vidom (npr. izguba stranskih polj vida) zaradi pritiska večjega adnoma na optični škrgec.
• Glavoboli, apneja v spanju (sleep apnea), povečano tveganje za sladkorno bolezen in insulinoodpornost, hipertenzija ter povečano srčno-žilno obremenitev (kardiomegalija, srčno popuščanje).
• Spremembe v glasu, povečana jezik (makroglosija), težave z zobmi ali medzobni prostori.
• Pogoste zaplete so tudi menstrualne motnje pri ženskah in zmanjšana spolna funkcija pri moških.

Diagnostika

Če zdravnik sumi akromegalijo, se izvede več preiskav:

• Merjenje IGF-1 (inzulin podobni rastni faktor 1) v krvi – standardni presejalni test; povišana vrednost kaže na presežek GH.
• Oralni test tolerančnosti za glukozo (OGTT) s spremljanjem GH – pri zdravih ljudeh rastek hormona po zaužitju glukoze upade; pri akromegaliji se GH ne zatira ustrezno.
• Magnetna resonanca (MRI) hipofize z gadolinijem – za potrditev in natančno lociranje adnoma ter oceno velikosti (mikroadnoma <10 mm, makroadnoma ≥10 mm).
• Očesne preiskave (perimetrija) za oceno vidnega polja, ker lahko tumor pritiska na optični štruč.
• Preverjanje drugih hipofiznih hormonov in ocena metabolnih posledic (glukoza, lipidi, srčno-žilna ocena).
• V nekaterih primerih genetsko testiranje, če je bolezen odkrita v mlajši življenjski dobi ali je prisotna družinska anamneza.

Zdravljenje

Cilji zdravljenja so normalizacija ravni GH in IGF-1, zmanjšanje ali odstranitev tumorja, odprava pritiskovnih simptomov (npr. težave z vidom) in obvladovanje spremljajočih bolezni.

• Operacija – transsfenoidalna kirurška odstranitev adnoma je pogosto prvi korak, še posebej pri makroadnomih z motnjami vida. Pri izkušeni ekipi je lahko prva izbira in v mnogih primerih ozdravi ali bistveno zmanjša tumor.
• Lekarstva
  • Somatostatinni analogi (npr. oktreotid, lanreotid) zmanjšajo izločanje GH in pogosto zmanjšajo velikost tumorja.
  • Dopaminski agonisti (npr. kabergolin) so lahko učinkoviti pri manjših tumorjih ali kot dopolnilo zdravljenja.
  • Antagonist receptorja za GH (pegvisomant) blokira delovanje GH na periferiji in normalizira IGF-1; primeren, kadar drugi ukrepi niso uspešni.
• Radioterapija – stereotaktična radiohirurgija ali frakcijska radioterapija se uporablja, če operacija in zdravila ne dajo zadostnega učinka. Učinek se pojavi počasi in zahteva dolgo spremljanje.
• Obvladovanje spremljajočih bolezni – nadzor sladkorne bolezni, zdravljenja hipertenzije, kardiološka obravnava, zdravljenje apnej in ortopedskih težav.

Zapleti in potek bolezni

Če akromegalije ne zdravimo, se poveča tveganje za srčno-žilne bolezni (najpogostejši vzrok prezgodnje smrti), sladkorno bolezen, apnejo v spanju, artritis in povečano tveganje za nekatere novotvorbe (npr. kolorektalni polipi). Z ustreznim zdravljenjem in rednim spremljanjem se tveganje zapletov zmanjša in pričakovana življenjska doba se lahko vrne bližje normalni.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

• Če opazite postopne spremembe obraza, večanje prstev/čevljev ali trajno povečano potenje.
• Če se pojavijo močni glavoboli ali spremembe vida.
• Pri novoodkriti sladkorni bolezni, visokem krvnem tlaku in več spremljajočih simptomih, ki kažejo na endokrino motnjo.

Življenje z akromegalijo in spremljanje

Akromegalija zahteva dolgoročno spremljanje z endokrinologom. Po zdravljenju je običajno potrebno redno merjenje IGF-1 in občasni MRI hipofize, da se spremlja morebitno ponavljanje ali rast preostalega tkiva tumorskega izvora. Za optimalno obravnavo je priporočljivo interdisciplinarno sodelovanje med endokrinologi, nevrokirurgi, oftalmologi, kardiologi in drugimi specialisti. Pri načrtovanju nosečnosti je potrebna posebna obravnava in pogosto prilagoditev zdravljenja.

Ključna točka: zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje akromegalije pomembno zmanjšata tveganje za resne zaplete in izboljšata kakovost življenja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je akromegalija?

V: Kaj povzroča gigantizem?

V: Kaj je najpogostejši vzrok akromegalije?

V: Kdo je najbolj ogrožen za razvoj akromegalije?

V: Kakšne so možne posledice nezdravljene akromegalije?

V: Zakaj je akromegalijo težko diagnosticirati?

V: Kateri so vidni simptomi akromegalije?

Išči po črki