Ta članek govori o Zaščitniški stranki v letih 1889-1909.
Protekcionistična stranka je bila avstralska politična stranka z vzponom v pozneg viktorijanskem obdobju in delovanjem na zvezni ravni med letoma 1889 in 1909. Njena temeljna ekonomska usmeritev je bil protekcionizem: zavzemala se je za visoke carine in druge oblike zaščite domače industrije, s ciljem ustvarjanja delovnih mest, širjenja proizvodnje v Avstraliji ter zmanjševanja odvisnosti od uvoza. V programski praksi je to pomenilo podporo tarifnim ukrepom in spodbudam za razvoj predelovalnih panog, predvsem v Viktoriji in na podeželju Novega Južnega Walesa, kjer je stranka imela najmočnejšo bazo volivcev.
Ozadje in politični položaj
Protekcionistična politika je bila tesno povezana z gospodarskimi razmerami konca 19. stoletja: zaščitne tarife so branile domače proizvajalce pred cenejšim britanskim in evropskim blagom. Stranka je nagovarjala lastnike malih in srednjih tovarn, kmete, poklicne skupine in del dela srednjega razreda. Poleg gospodarskih vprašanj so mnogi protekcionisti podpirali tudi omejevalno priseljensko politiko (znano kot "White Australia") ter druge nacionalne ukrepe, ki so bili del širšega konsenza tistega časa.
Organizacija, politika in socialne reforme
Čeprav je bil osrednji poudarek obrambo domače proizvodnje, so protekcionisti pogosto sodelovali z laburisti pri sprejemanju socialnih zakonov. V začetnih letih zvezne politike so se morali protekcionisti pogosto zanašati na podporo laburistov, da so oblikovali vlado ali sprejeli pomembne ukrepe. V praksi so podpirali nekatere socialne reforme — na primer ukrepe za zaščito delavcev, arbitražo v primeru industrijskih sporov in omejene oblike socialnih transferjev — čeprav so bili pripravljeni sklepati kompromise, ker so bili za mnoge protekcioniste radikalni programi laburistov preveč daljnosežni.
Voditelji in vladne koalicije
Najbolj prepoznavna imena v stranki sta bila sir Edmund Barton in Alfred Deakin, ki sta bila prvi in drugi predsednik avstralske vlade. Barton je vodil prvo zvezno vlado po ustanovitvi Commonwealtha (1901–1903), Deakin pa je večkrat začel in vodil protekcionistične vlade ter bil ena osrednjih osebnosti zgodnjih zveznih koalicij (njegovi mandati so vključevali obdobja od 1903 naprej z več kratkimi in vmesnimi vladami).
Ker protekcionisti sami niso imeli trdne večine v parlamentu, so vlade pogosto nastajale kot manjšinske ali koalicijske sestave. Po federaciji so se oblasti izmenjevale: po Bartonu je Deakin vodil vlado, nato so sprva oblikovali kratke laburistične in svobodno-trgovske (free-trade) vlade (med drugimi so bili na kratko vodenje vlade tudi Chris Watson in George Reid), preden se je Deakin znova vrnil kot vodja vlade. Zaradi prehoda moči in nenehnih preštevanj glasov so bile vlade pogosto kratkotrajne in so morale skleniti dogovore s tretjimi strankami ali skupinami poslancev.
Razkoli in združevanje (Fusion)
Do zveznih volitev leta 1906 je podpora protekcionistom nekoliko upadla, deloma zaradi rasti organiziranega laburizma in deloma zaradi notranjih nesoglasij med bolj konservativnimi in bolj liberalnimi člani stranke. Laburisti so oblikovali kratkotrajno vlado leta 1904 (Chris Watson) in ponovno prevzeli oblast z Andrewom Fisherjem leta 1908, kar je sprožilo strahove pred širjenjem socialismа pri delu dela volilnega telesa in del konservativnih politikov.
Mnogi v politiki so zato začeli razmišljati o življenjski potrebi po široki protisocialistični skupini, ki bi združila sile proti laburističnim programom. Deakin in vodja protisocialistične stranke Joseph Cook sta se začela pogovarjati o združitvi svojih strank. Ta proces je bil znan kot "združitev" ali "Fusion" (1909). Vendar pa so Liberalnejši protekcionisti, kot sta bila Isaac Isaacs in H. B. Higgins, združitvi nasprotovali zaradi ideoloških razlik — ti člani so se v več primerih bliže socialnim reformam ali so nasprotovali preveč strogi protisocialistični orientaciji novega subjekta. To vprašanje je razdelilo Zaščitno stranko: večina članov, vključno z Deakinom, se je pridružila protisocialističnemu krilu in tako nastala Liberalna stranka Commonwealtha (Commonwealth Liberal Party). Nekateri liberalnejši zaščitniki so namesto tega začeli podpirati laburiste.
Posledice in zgodovinski pomen
Združevanje je kratkoročno dalo nastanek širši protisocialistični stranki, vendar ni trajno ustavilo vzpona laburistov. Fusion je oblikoval novo manjinsko vlado, vendar so na volitvah leta 1910 Andrewa Fisherja in laburisti dosegli prvo avstralsko zvezno večinsko vlado in tudi prvo senatno večino, kar je pomenilo prelomnico v političnem razmerju moči v državi.
Protekcionistična stranka kot samostojen organizem je prenehala obstajati z združitvijo leta 1909, a njeno politično zapuščino najdemo v zgodnjih tarifnih politikah Commonwealtha, pri oblikovanju industrijske politike in pri praksi ustvarjanja pragmatičnih koalicij med strankami v avstralskem parlamentarnem sistemu.
Nadaljnji odmevi
Imenovanje in tektonika zgodnjih strank ostaja pomembna za razumevanje razvoja avstralske politike v 20. stoletju. V novem stoletju so se občasno pojavile manjše stranke in skupine, ki so se poklicale na zaščitniške ideje; leta 2007 je bila ustanovljena nova politična stranka, Avstralska zaščitniška stranka, ki pa nima neposredne institucionalne povezave s protekcionisti iz obdobja 1889–1909.
Protekcionistična stranka je tako ključni del zgodovine federacije: njena vloga pri nastanku zgodnjih zveznih vlad, pri formulaciji tarifne politike in pri političnih združevanjih je močno vplivala na oblikovanje prvega političnega reda v avstralskem Commonwealthu.
