Roger Bacon
Roger Bacon (ok. 1214-1294) je bil angleški filozof in frančiškanski menih, ki je dajal velik poudarek preučevanju narave z empiričnimi metodami. Včasih, predvsem od 19. stoletja dalje, ga imajo za enega prvih evropskih zagovornikov sodobne znanstvene metode, ki so jo navdihnila Aristotelova dela in poznejša arabska dela, na primer dela muslimanskega znanstvenika Alhazena.
Vendar pa novejše študije poudarjajo, da je bil v bistvu srednjeveški mislec, ki je večino svojega "eksperimentalnega" znanja pridobil iz knjig v skladu s sholastično tradicijo. Pregled recepcije Baconovega dela skozi stoletja je pokazal, da ta pogosto odraža skrbi in polemike, ki so bile osrednjega pomena za sprejemnike.
Kip Rogerja Bacona v Muzeju Univerze v Oxfordu
Življenje
Roger Bacon se je izobraževal na univerzi v Oxfordu. Študiral je sodobno znanost, teologijo in filozofijo. Njegova družina je bila bogata, kar je pripomoglo k plačilu številnih poskusov, ki jih je izvajal. Po predavanjih v Oxfordu se je preselil v Pariz, kjer se je učil in študiral. Bacon je bil eden prvih, ki je v Parizu poučeval o Aristotelu. V tem času je napisal knjigo z naslovom O čudoviti moči umetnosti in narave. Napisal je dolg seznam izumov, ki si jih je zamislil, in sicer je poimenoval parnike, teleskop, očala in mikroskope.
Očitno je bil tako zelo osredotočen na svoje poskuse in je bil agresivne osebnosti, da je bil znan kot družabno neroden. Leta 1247 je zaradi slabega zdravja prenehal poučevati in nadaljeval s študijem, eksperimentiranjem ter postal menih. Leta pozneje so ga poslali v samostan, ker je vznemirjal sobrate in predstojnike. Tam je bil približno 10 let in ni mogel izvajati poskusov in študij. Nato ga je sponzoriral papež Klemen IV., vendar so Bacona kmalu po papeževi smrti leta 1278 obtožili, da je "čarovnik". V pariškem samostanu je bil zaprt 12 let, vse do leta 1292. Umrl je okoli leta 1294, ko je bil star približno 80 let.
