Romanizacija grščine

Romanizacija grščine je način zapisovanja grškega jezika (antične ali sodobne grščine) z rimsko abecedo. To lahko storimo s preslikavo črk (imenovano transliteracija) ali s preslikavo zvokov (imenovano transkripcija. Grško ime Ἰωάννης je mogoče transliterirati kot Johannes, ki je v sodobni angleščini postal John. V sodobni grščini se na splošno piše Γιάννης, ki se transliterira v Yannis. Moška grška beseda Ἅγιος ali Άγιος se lahko pojavlja kot Hagiοs, Agios, Aghios ali Ayios ali pa se preprosto prevaja kot "Holy" ali "Saint" v angleških oblikah grških krajevnih imen.

Tradicionalni angleški prevodi grških imen izvirajo iz rimskih sistemov, uveljavljenih v antiki. Rimska abeceda je bila oblika kumejske abecede, ki se je razvila iz eubojske pisave, ki je Χ vrednotila kot /ks/ in Η kot /h/ ter uporabljala različni obliki Λ in Σ, ki sta postali L in S. Ko je bila ta pisava uporabljena za pisanje klasične grške abecede, so ⟨κ⟩ nadomestili z ⟨c⟩, ⟨αι⟩ in ⟨οι⟩ sta postala ⟨æ⟩ in ⟨œ⟩, ⟨ει⟩ in ⟨ου⟩ pa sta se poenostavila v ⟨i⟩ (redkeje - v skladu s prejšnjo izgovarjavo -⟨e⟩) in ⟨u⟩. Aspirirani soglasniki, kot so ⟨θ⟩, ⟨φ⟩, začetni-⟨ρ⟩ in ⟨χ⟩, so se preprosto izpisali: ⟨th⟩, ⟨ph⟩, ⟨rh⟩ in ⟨ch⟩. Ker se je angleški pravopis v primerjavi z grškim izvirnikom zelo spremenil, se v sodobni znanstveni transliteraciji ⟨κ⟩ običajno prevaja kot ⟨k⟩, diftongi ⟨αι, οι, ει, ου⟩ pa kot ⟩ai, oi, ei, ou⟩. Tudi sodobni znanstveniki vse pogosteje prevajajo ⟨χ⟩ kot ⟨kh⟩: Sodobna grščina zveni drugače kot starogrščina. To je vplivalo tudi na manjšave, ki se uporabljajo v angleščini in drugih jezikih. To je v 19. in 20. stoletju privedlo do številnih različnih romanizacij za imena in krajevna imena. Helenska organizacija za standardizacijo (ELOT) je v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) leta 1983 izdala svoj sistem. Ta sistem so (z manjšimi spremembami) sprejeli (na peti konferenci Združenih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen v Montrealu leta 1987, Stalni odbor za zemljepisna imena za britansko uradno rabo (PCGN) Združenega kraljestva in Odbor za zemljepisna imena (BGN) Združenih držav Amerike leta 1996, ISO pa leta 1997. Pri romanizaciji imen za uradne namene (kot so potni listi in osebne izkaznice) je bilo treba v Grčiji uporabljati sistem ELOT do leta 2011, ko je bilo s pravno odločbo Grkom dovoljeno uporabljati nepravilne oblike (na primer "Demetrios" za Δημήτριος), če so v uradnih identifikacijah in dokumentih navedene tudi standardne oblike (kot na primer "Demetrios OR Dimitrios"). Drugi sistemi romanizacije so prejšnji sistem BGN/PCGN iz leta 1962 in sistem, ki ga uporabljata Ameriško združenje knjižnic in Kongresna knjižnica Združenih držav Amerike.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je romanizacija grščine?

V: Kako jo je mogoče izvesti?

V: Kakšen je primer transliteracije v angleščini?

V: Kako se sodobna grščina razlikuje od starogrščine?

V: Kdo je izdal svoj sistem romanizacije imen za uradne namene?

V: Kdaj so sistem ELOT sprejele različne organizacije?

V: Ali lahko Grki pri uradnem zapisovanju svojih imen uporabljajo nepravilne oblike?

Išči po črki