Kaldera Santorinija
Kaldera Santorinija je velika, večinoma potopljena kaldera. Nahaja se v Grčiji, v južnem Egejskem morju, 120 kilometrov severno od Krete. Nad vodo je vidna krožna skupina otokov Santorini.
Kaldera meri približno 12 krat 7 km, na treh straneh pa so 300 m visoke strme pečine. V središču kaldere sta dva majhna vulkanska otoka, Nea ("Novi") Kameni in Palea ("Stari") Kameni. Glavni otok Santorini ima površino 75,8 km2 (29,3 km²) km2.
Zaradi izjemne lepote visokih sten Santorinija, ki jih krasijo pobeljene vasi, ter sončnega podnebja in čistega zraka je postal magnet za turiste in vulkanologe.
Kaldera Santorini iz zraka.
Geologija
Vulkanski kompleks Santorinija je najaktivnejši del južnoegejskega vulkanskega loka. Ta označuje subdukcijo afriške tektonske plošče pod egejski del evrazijske tektonske plošče s hitrostjo do 5 cm na leto v severovzhodni smeri. Potresi so na globini od 150 do 170 km.
Nevulkanske kamnine so na Santoriniju izpostavljene na gori Profitis Ilias, Mesi Vouno, grebenu Gavrillos, Pirgosu, Monolithosu in notranji strani stene kaldere med rtom Plaka in Athiniosom.
Otoki Kameni v središču kaldere so zgrajeni iz lavnih kamnin.
Južnoegejski vulkanski lok vključuje vulkane Metana, Milos, Santorini in Nisyros.
Vulkanologija
Kaldero sestavljajo prekrivajoči se ščitni vulkani, ki jih prekinjajo vsaj štiri delno prekrivajoče se kaldere, od katerih je najstarejša južna kaldera nastala pred približno 180.000 leti. Naslednja kaldera Skaros je nastala pred približno 70.000 leti, kaldera Cape Riva pa pred približno 21.000 leti. Sedanja kaldera je nastala pred približno 3600 leti med minojskim izbruhom.
Palea Kameni in Nea Kameni sta nastala kot posledica večkratnih, sprva podmorskih izbruhov v središču kaldere.
Čeprav Santorini miruje, je aktiven vulkan. Številni manjši in srednje veliki, večinoma eruptivni izbruhi so znotraj kaldere ustvarili temno obarvane lavne ščite Nea in Palea Kameni.
Zadnji izbruh je bil leta 1950, zdaj pa iz njih prihajajo le dim in plini. V letih 2011 in 2012 so instrumenti GPS zabeležili ponovno deformacijo okoli kaldere.
Velik minojski izbruh na Santoriniju v 17. stoletju pred našim štetjem je morda navdihnil legendo o Atlantidi. V indeksu vulkanske eksplozivnosti Smithsonovega globalnega programa za vulkanizem je bil ocenjen s 7 točkami, kar je najvišja ocena za zgodovinski izbruh.
Stena kaldere na otoku Santorini.
