Simon Boccanegra — Giuseppe Verdi: opera, zgodovina in libreto

Zgodba naj bi se odvijala sredi 14. stoletja v Genovi. Genova (italijansko Genova) je danes mesto v Italiji, vendar v tistih časih Italija še ni bila ena država in Genova je bila tako kot Benetke majhna republika, ki ji je vladal dož (v angleščini se izgovori "Doadz", italijanska beseda pa pomeni "vojvoda"). Do te zgodbe je bil dož vedno izbran med bogatimi patriciji. Navadni, preprosti ljudje (plebejci) niso mogli biti izbrani za doža.

Na začetku zgodbe je Fiesco genovski dož. Ima hčerko Marijo. Marija se je zaljubila v Simona Boccanegro, ki je plebej, zato ni dovolj pomemben, da bi se lahko poročil z njo, čeprav je postal junak, ker se je boril proti številnim piratom. Simon in Marija sta imela otroka, deklico. Ko se je rodila, sta jo dala v varstvo starki, ki pa je nekega dne umrla in majhen otrok je sam odšel na pot. Našel jo je grof Grimaldi, ki jo je vzel k sebi in skrbel zanjo, kot da bi bila njegov otrok.

Nihče ne ve, kaj se je zgodilo z otrokom. Grof Grimaldi ne ve, kdo je. Misli, da je sirota.

Prolog

Na začetku opere Paolo, vodja plebejske stranke, prepriča Pietra, naj plebejce spodbudi, da glasujejo za Simona Boccanegro kot novega genovskega doža. Boccanegra pride in se strinja, da bo postal dož, če bo izbran. Simon misli, da bi mu Fiesco s tem dovolil, da se poroči z Marijo. Fiesco je svojo hčerko zadnje tri mesece zaprl v palačo, ker je imela otroka s Simonom.

Marija umre (v operi je nikoli ne vidimo). Fiesco zdaj obžaluje smrt svoje hčerke. Simon prosi Fiesca, naj mu odpusti. Fiesco mu ne pove, da je Maria pravkar umrla. Obljubi mu, da mu bo odpustil le, če mu Simon dovoli, da dobi njegovo vnukinjo. Simon pojasni, da tega ne more storiti, ker je otrok izginil. Odide v Marijino sobo in ugotovi, da je mrtva. Ljudje veselo pojejo, ker je Simon novi dož.

1. dejanje

Zgodba prvega dejanja se odvija 25 let pozneje. Simon je še vedno dož. Mnoge svoje sovražnike je poslal v izgnanstvo in jim odvzel premoženje. Med izgnanci je tudi grof Grimaldi. Na gradu Grimaldi se Fiesco imenuje Andrea Grimaldi, da ljudje ne bi vedeli, kdo je. S Simonovimi sovražniki kuje zaroto, da bi ga strmoglavil. Ne ve, da je njegova vnukinja (Simonova hči) mladenka z imenom Amelia Grimaldi, ki živi v gradu.

Na začetku prvega dejanja Amelija poje čudovito pesem o jutru, morju in zvezdah. Ima ljubimca, Gabrieleja Adorna. Ko pride, ga opozori na nevarnosti političnih spletk. Dogaja se novica, da prihaja dož. Amelijo skrbi, da jo bo dož prisilil v poroko s Paolom, zato prosi Gabrieleja, naj Andreo (ki je v resnici Fiesco) takoj zaprosi za dovoljenje, da se poročita. Fiesco se strinja. Gabrielu pove, da je bila revna sirota, ki so jo našli (ne ve, da gre za njegovo vnukinjo). Gabriele pravi, da ga to ne zanima, zato Fiesco blagoslovi poroko.

Vstopi Simon. Pove ji, da je grofu Grimaldiju odpuščeno in da se lahko vrne domov. Vpraša jo, ali bi se rada poročila s Paolom, vendar ona zavrne. Pove mu, da je sirota, in mu pokaže medaljon s sliko svoje matere. Simon spozna, da je Amelia njegova dolgo izgubljena hči. Zelo sta srečna, da sta našla drug drugega. Ko vstopi Paolo, mu Simon reče, da se z njo ne more poročiti. Paolo je besen in se odloči, da bo Amelijo ugrabil.

V naslednjem prizoru vidimo Simona, obkroženega s plebejskimi in patricijskimi člani sveta. Razpravljajo o tem, ali naj sklenejo mir z Beneško republiko. Nenadoma vstopi množica, ki kriči, naj Simona ubijejo. Preganjajo Gabrieleja. Gabriele prizna, da je ubil Lorenzina, ker je poskušal ugrabiti Amelijo. Ko je Lorenzino umiral, je dejal, da mu je pomembna oseba naročila, naj jo ugrabi. Adorno domneva, da je ugrabitev naročil Simon. Že ga namerava napasti, ko vskoči Amelia in ustavi pretep Simon aretira Gabrieleja. Spozna, da mora biti pravi ugrabitelj Paolo, in prisili vse (tudi Paola), da ga prekličejo. Simon in njegova hči ob koncu dejanja ostaneta sama na odru.

2. dejanje

Paolo je prestrašen. Jezen je na Simona in sklene, da ga mora zastrupiti. Pripeljejo Fiesca in Gabrieleja. Fiescu reče, da bo lahko svoboden, če bo umoril Simona. Fiesco to zavrne. Ravno ko se Fiesco in Gabriele odpravljata, Paolo vpraša Gabrieleja, ali ve, da je Amelia tukaj v palači in ima afero s Simonom. Gabriele je besen. Ko vstopi Amelia, zanika zgodbo. Gabrieleju pove, da ga ljubi, in ga poskuša prepričati, naj odide, vendar prihaja Simon in Gabriele se skrije.

Amelia Simonu pove, da bi umrla za Gabrieleja. Simon se strinja, da ga bo pomilostil. Spije iz zastrupljenega kozarca vina, ki ga je Paolo postavil na mizo, in zaspi. Gabriele ga poskuša ubiti, vendar ga Amelia ustavi. Simon se zbudi. Gabrielu pove, da je Amelia njegova hči. Gabriele prosi Simona za odpuščanje in obljubi, da se bo boril zanj.

3. dejanje

To poteka v veliki dvorani s pogledom na pristanišče. Fiesco je izpuščen na prostost, Paolo pa je obsojen na smrt, ker je vodil upor proti dožu. Paolo pove Fiescu, da je zastrupil Simona. Fiesco gre k Simonu, ki zdaj umira (strup deluje počasi). Simon prepozna svojega starega sovražnika, za katerega je mislil, da je mrtev. Z veseljem mu pove, da je Amelia njegova dolgo izgubljena vnukinja. Fiesco se počuti strašno žalostnega in Simonu pove o strupu. Gabriele in Amelia sta se pravkar poročila. Ugotovita, da sta njen oče in dedek zdaj prijatelja. Simon prosi, da bi Gabriele postal naslednji dož, ko bo umrl. Fiesco gre do okna in množici oznani, da je Gabriele Adorno zdaj novi dož in da je Simon Boccanegra mrtev.