Singer Building (1908–1968): zgodovina najvišjega nebotičnika v New Yorku

Singer Building je bil nebotičnik v New Yorku v Združenih državah Amerike. Bil je zgrajen kot sedež podjetja Singer (proizvajalca šivalnih strojev) in je bil po dokončanju eden najbolj opaznih simbolov finančnega okrožja Manhattna. Visok je bil približno 186,6 metra (612 čevljev) in je imel 47 nadstropij. Zgrajen je bil leta 1908 in porušen leta 1968, da bi naredili prostor za stavbo U.S. Steel Building (zdaj One Liberty Plaza). Stavba Singer Building je znana tudi po tem, da je bila največja oziroma najvišja stavba, ki so jo kdajkoli namerno porušili.

Arhitektura in zasnova

Singer Building je zasnoval arhitekt Ernest Flagg v slogu Beaux-Arts z očitnim deljenjem fasade na tri dele (podstavek, steber in kapitel), kar spominja na klasični arhitekturni pristop. Zgradba je imela masivno, široko osnovo z več pritličnimi višanji, nad njo pa se je dvigala ozka stolpna konstrukcija, ki ji je dajala izrazito vitko silhueto. Stolp je bil bogato okrašen s kamnitimi in keramičnimi detajli, vrh pa je imel opazovalno ploščad in okrasno streho.

Zgodovina in uporaba

Stavbo je financirala in uporabljala družba Singer Manufacturing Company kot svoj upravni sedež in pisarne.
Po dokončanju leta 1908 je bila med letoma 1908 in 1909 najvišja stavba na svetu. Pred njeno izgradnjo je bila najvišja stavba na svetu mestna hiša v Filadelfiji. Leto pozneje je najvišja postala stolpnica Metropolitan Life Insurance Company Tower.
V notranjosti so se poleg sedeža podjetja nahajale tudi najemniške pisarne in poslovni prostori, kar je bilo značilno za hitro rastoče finančno središče tistega časa.

Porušitev in dediščina

V šestdesetih letih 20. stoletja je gospodarska logika — predvsem želja po večjih, sodobnih tlorisnih površinah in konsolidaciji zemljišč v finančnem centru — privedla do odločitve za odstranitev starejše stavbe. Leta 1968 so Singer Building porušili, da bi naredili prostor za U.S. Steel Building (kasneje poimenovan One Liberty Plaza), kar je bilo takrat in ostaja ena najbolj znanih primerov namernih rušitev izjemno visokih stavb. Zaradi te porušitve je Singer Building pogosto omenjen v razpravah o ohranjanju arhitekturne dediščine; njegovo rušenje je spodbudilo večjo zavzetost za zaščito pomembnih stavb v poznejših desetletjih.

Pomen

Singer Building ostaja pomemben primer zgodnjega obdobja nebotičnikov: pokazal je tehnične in oblikovne možnosti začetka 20. stoletja, hkrati pa je njegov konec pritegnil pozornost h kulturni vrednosti arhitekturne dediščine in k razmisleku o varstvu zgodovinskih stavb v hitro spreminjajočih se mestnih središčih.