Bartonella: rod bakterij, povzročitelj bolezni pri ljudeh in živalih

Bartonella je rod bakterij in je glavni rod v družini Bartonellaceae. Vrsta lahko živi kot parazitska bakterija in povzroča bolezni pri živalih ter ljudeh. Večina vrst živi kot znotrajcelični parazit v različnih celicah gostitelja, zlasti v eritrocitih (rdečih krvnih celicah) in endotelnih celicah krvnih žil.

Bartonelle so priznani patogeni. Bartonelle prenašajo vektorji, kot so klopi, bolhe, peščene muhe in komarji. Vsaj osem vrst ali podvrst Bartonelle je znanih kot povzročiteljev okužb pri ljudeh.

Značilnosti bakterij

Bartonella so Gram-negativne, aerobne ali mikroaerofilne, pogosto zahtevne za gojenje v laboratoriju (»fastidious«). V nekaterih primerih lahko povzročijo dolgotrajno bakteriemijo (prisotnost bakterij v krvi) pri rezervoarnih živalih, kar omogoča prenos na druge gostitelje preko vektorjev.

Prenos in rezervoarji

Rezervoarji so različne živali: na primer mačke so pomemben rezervoar za Bartonella henselae (povezana s katjim praskanjem), pri drugih vrstah so rezervoarji glodavci ali ljudje. Nekatere vrste, kot B. quintana, se prenašajo preko telesnih uši, pri B. bacilliformis pa je vektor peščena muha. Prenos je običajno posreden preko vektorja (pik, ugriz ali kontaminacija ran), redkeje neposreden s praskami ali ugrizi okuženih živali.

Klinika — bolezni pri ljudeh

Bartonella lahko povzroči širok spekter bolezni, od blagega lokalnega vnetja do resnih sistemskih okužb. Najpogostejše povezave vključujejo:

Katje praskajoča bolezen (cat-scratch disease) — običajno blago vnetje bezgavk in lokalna bolečina, pogosto zaradi B. henselae.
Trench fever — ponavljajoča se vročina, bolečine, včasih povezana z bakterijo B. quintana.
Carrionova bolezen (Bartonellosis) — akutna hemolitična forma in bolezensko stanje s kožnimi izrastki, povezana z B. bacilliformis v endemičnih območjih Andov.
Endokarditis — Bartonella lahko redko povzroči okužbo srčne zaklopke, zlasti pri bolnikih z že obstoječimi srčnimi boleznimi.
Bacillary angiomatosis in peliosis hepatis — vaskularne lezije pri imunokompromitiranih osebah (npr. z oslabljenim imunskim sistemom).

Diagnoza

Diagnoza je pogosto zahtevna, ker so Bartonella težko gojive. Uporabljajo se:

specifične kulture na bogatih gojiščih z daljšim časom inkubacije,
molekularne metode (PCR) za detekcijo bakterijske DNK,
serološki testi za odkrivanje protiteles.

Kombinacija kliničnih znakov, izpostavljenosti vektorjem ali živalim in laboratorijskih testov je pogosto potrebna za zanesljivo diagnozo.

Zdravljenje

Zdravljenje je odvisno od vrste klinične manifestacije in bolnikovega imunskega stanja. Pri blažjih oblikah se lahko uporablja makrolidni antibiotik (npr. azitromicin) ali doksiciklin; pri hujših sistemskih okužbah ali endokarditisu so pogosto potrebne kombinacije antibiotikov (npr. doksiciklin v kombinaciji z rifampicinom ali aminoglikozidi). Pri imunokompromitiranih bolnikih z bacillary angiomatosis so učinkoviti makrolidi ali doksiciklin. Terapijo naj vodi infektolog glede na občutljivost bakterije in potek bolezni.

Preprečevanje

izogibanje pikom klopov in nadzor nad bolhami pri hišnih ljubljenčkih,
uporaba zaščite pred ušmi in higienske ukrepe v okoljih z nevarnostjo prenosa,
uporaba repelentov, zaščitnih oblačil in pregledovanje telesa po obiskih narave,
izogibanje stiku z divjimi glodavci in previdnost pri rokovanju z obolelimi živalmi.

Bartonella je dobila ime po Albertu Leonardu Bartonu (1870–1950), medicinskem mikrobiologu, ki je povezan z zgodnjimi opisi teh bakterij.