Bitka pri Buxarju (1764) – odločilna zmaga britanske Vzhodnoindijske družbe
Bitka pri Buxarju (1764): odločilna zmaga britanske Vzhodnoindijske družbe nad mogulskimi silami — prelomnica, ki je spremenila pot indijske zgodovine.
Bitka pri Buxarju se je odvijala 23. oktobra 1764 in je bila ena najbolj usodnih bitk v zgodnji fazi britanske širitve v Indiji. Spopad je potekal med silami britanske Vzhodnoindijske družbe pod vodstvom majorja Hectorja Munra (Hectorja Munra) in združeno vojsko mogulskih vladarjev ter njihovih zaveznikov.
Strani in poveljniki
Mogulske sile so bile sestavljene iz koalicije dveh knežjih držav in imperatorske vojske: poveljnik ene strani je bil Mir Qasim (včasih zapisan tudi kot Mir Kasim), bengalski nawab, poleg njega pa je sodeloval tudi mogulski kralj Šah Alam II. Zaveznik mogulom je bil tudi nawab Avadh (Šuja-ud-Daula), ki pa je v virih imel ločene interese in omejeno usklajenost s preostalimi poveljniki (mogulskih vladarjev kot širša oznaka koalicije).
Nasproti njim je bila vojska britanske Vzhodnoindijske družbe, ki jo je vodil major Hector Munro. Munrova vojska je združevala evropske čete redne britanske vojske in dobro organizirane indijske enote (sepoy). Bitka se je zgodila v bližini mesta Buxar, takrat na ozemlju Bengalije, ob reki Ganges, približno 130 km zahodno od Patne.
Vojaške razmerje in potek spopada
Združene mogulske sile so po nekaterih ocenah štetele okoli 40.000 mož, medtem ko je bilo Munrove sile približno 10.000 mož; med njimi je bilo okoli 7.000 pripadnikov redne britanske vojske in njihovih lokalnih zaveznikov. Britanci so imeli prednost v disciplinirani pehoti, topništvu in taktičnem ukazovanju, medtem ko so bile mogulske sile organizacijsko razdrobljene.
Glavni vzroki za poraz mogulskih sil so bili:
- pomanjkanje koordinacije in enotnega poveljstva med različnimi knezi in imperatorskimi poveljniki;
- različni politični interesi zaveznikov, ki so oteževali odločne in usklajene manevre;
- tehnična in taktična prednost britanske vojske, zlasti v uporabi topništva in disciplinirane pehote.
Izid in posledice
Bitka pri Buxarju se je končala z odločilno zmago britanske Vzhodnoindijske družbe. Poraženci so utrpeli večje izgube in politično oslabljenje, kar je omogočilo družbi, da je še okrepila svoj vpliv v regiji.
Najpomembnejši politični učinek bitke je bil dogovor, sklenjen v naslednjem letu: v avgustu 1765 je bila z Moguli podpisana pogodba (pogodba iz Allahabada), po kateri je Mogulski cesar Šah Alam II dal Vzhodnoindijski družbi pravico do izterjave državnih prihodkov (diwani) v Bengaliji, Biharu in Oriso. Ta prenos fiskalne moči je družbi omogočil nadzor nad javnimi prihodki in s tem dejansko civilno in finančno oblast v regiji — prelomnica na poti k britanskemu oblasti nad Indijo.
Mir Qasim je bil po porazu primoran bežati; njegovo upanje na vrnitev oblasti je zamrlo, medtem ko so se lokalni vladarji, kot je nawab Avadh, morali sprijazniti z izgubo ozemelj ali plačilom odškodnin. Za Vzhodnoindijsko družbo je bila zmaga pri Buxarju odločilna stopnica: iz trgovske in vojaške entitete je družba začela prehajati v dejanskega upravljavca ozemelj in zbiralca davkov, kar je utrdilo temelje britanskega kolonialnega sistema v naslednjih desetletjih.
Pomembnost v širšem zgodovinskem kontekstu
Bitka pri Buxarju velja za ključen dogodek v zgodovini britanskega osvajanja Indije, saj je privedla do institucionalizacije upravljanja in finančnega izkoriščanja bengalskega območja. Posledice so bile daljnosežne: spremembe v upravljanju, obdavčitvi in gospodarstvu Bengalije so vplivale na družbene in politične razmere v celotni severni Indiji ter pripravljale teren za poznejše razširjanje britanske oblasti po celotnem indijskem podkontinentu.
Rezultat
Usoda treh poraženih mogulskih voditeljev je bila različna. Šah Allam je moral plačati kazen v višini pet milijonov rupij. Po pogajanjih je bila podpisana pogodba iz Allahabada. Vsa njegova predvojna posest je bila vrnjena, razen okrožij Karra in Allahabad. Postal je upokojenec z mesečno pokojnino 450 000 rupij. Družba mu je pozneje vrnila Allahabad. Družba je dobila pristojnost za prihodke (pravice Diwani) za skoraj 100 000 akrov zemljišč v sodobnih zveznih državah Zahodna Bengalija, Odisha, Bihar, Jharkhand in Uttar Pradesh ter na sosednjih območjih Bengalije. v zameno je mogulski cesar dobil 26 lakh rupij.Glavni cilj družbe ni bil vladati Indiji, temveč povečati svoje prihodke in razširiti trgovino po vsej državi. davke je zanje pobiral namestniknawab, ki ga je imenovala družba. nawab je moral plačati odškodnino v višini 50 lakh rupij.
Nawab Shuja-ud-Daula se je vrnil v Oudh s pomožnimi silami in obrambnim jamstvom. Mir Kasim, bengalski nawab, je bil zaradi poraza uničen. Bil je glavni pobudnik vojne, vendar ga je družba odstavila, Šudža-ud-Daula pa ga je zavrnil.
Posledica
Britanska Vzhodnoindijska družba je na podlagi te ureditve postala dejanski vladar Bengalije, saj je že imela odločilno vojaško moč. Nawabu je ostal le nadzor nad sodno upravo. Vendar je bil pozneje, leta 1793, prisiljen to predati družbi. Tako je bil nadzor družbe praktično popoln.
Kljub vsemu je bila Vzhodnoindijska družba znova na robu bankrota, kar je Britance spodbudilo k novim reformnim prizadevanjem. Po eni strani je bil Warren Hastings imenovan z mandatom za reformo, po drugi strani pa je britansko državo zaprosil za posojilo. Tako se je začel državni nadzor nad družbo, Warren Hastings pa je bil med letoma 1772 in 1785 imenovan za generalnega guvernerja Bengalije.
Vprašanja in odgovori
V: Kdaj je potekala bitka pri Buxarju in kdo so bile udeležene strani?
O: Bitka pri Buxarju je bila 23. oktobra 1764. V njej so sodelovale sile britanske Vzhodnoindijske družbe pod vodstvom Hectorja Munra in združena vojska mogulskih vladarjev, ki so jo sestavljale sile Mir Kasima, bengalskega nawaba, in mogulskega kralja Šaha Alama II.
V: Kje je potekala bitka pri Buxarju?
O: Bitka pri Buxarju se je odvijala v Buxarju, ki je bil takrat na ozemlju Bengalije, v mestu na bregu reke Ganges, približno 130 km zahodno od Patne.
V: Kdo je zmagal v bitki pri Buxarju?
O: Bitka pri Buxarju je bila odločilna zmaga britanske Vzhodnoindijske družbe.
V: Koliko mož je bilo prisotnih v združenih mogulskih silah in koliko v Monrojevih silah?
O: Združene mogulske sile so štele približno 40 000 mož, Monroejeve sile pa približno 10 000 mož, od katerih jih je bilo 7 000 pripadnikov redne britanske vojske, napotenih v Vzhodnoindijsko družbo.
V: Kaj je bil glavni razlog za poraz mogulskih sil v bitki pri Buxarju?
O: Poročila o bitki navajajo, da je bil glavni razlog za poraz mogulskih sil pomanjkanje usklajevanja med različnimi silami.
V: Kdo je bil Mir Kasim in kakšna je bila njegova vloga v bitki pri Buxarju?
O: Mir Kasim je bil bengalski nawab, eden od vladarjev, katerega sile so bile del združenih mogulskih sil. Njegovi poskusi izboljšanja finančnega stanja v regiji in oblikovanje vojske po sodobnih načelih so bili eden od vzrokov za spor z britansko Vzhodnoindijsko družbo, ki je privedel do bitke pri Buxarju.
V: Kateri so bili vzroki za bitko pri Buxarju?
O: Eden od vzrokov za bitko pri Buxarju je bil spor z britansko Vzhodnoindijsko družbo zaradi poskusov Mira Kasima, da bi izboljšal finance svoje regije in povečal svojo vojsko po sodobnih smernicah.
Iskati