Sir Syed Ahmed Khan — indijski reformator in ustanovitelj univerze Aligarh

Sir Syed Ahmed Khan — indijski reformator, ki je moderniziral muslimansko izobraževanje in ustanovil univerzo Aligarh; vizija izobrazbe, socialnih reform in medverskega sodelovanja.

Sir Syed Ahmed Khan CSI (urdu: سر سید احمد خان; 17. oktober 1817 – 27. marec 1898) je bil izobraževalec, politik, filozof in družbeni reformator. Bil je vodilna osebnost t. i. Aligarh gibanja, ustanovitelj šole, ki je leta 1875 postala Muslimanska univerza Aligarh (kasneje Aligarh Muslim University). Njegovo delovanje je močno vplivalo na izobraževanje in politično zavest muslimanov na indijskem subkontinentu.

Zgodnja leta in služba

Syed Ahmed Khan se je rodil v družini s tradicijo verskega in družbenega angažmaja. V mladosti je začel delati v britanski upravi, kjer je bil imenovan na različne sodne in administrativne položaje. Njegovo delo v pravosodju in stiki z britanskimi uradniki so mu dali vpogled v delovanje kolonialne oblasti in potrebe po sodobnem izobraževanju in upravljanju.

Vloga med uporom 1857

Leta 1857 je v Indiji izbruhnil obsežen upor proti britanski oblasti, znan kot prva indijska vojna za neodvisnost. Sir Syed je v tem času ostal zvest Britancem in je po pričevanjih pomagal tudi reševati evropska življenja. Hkrati je po uporu javno analiziral vzroke za vstajo:

napisal je knjigo, v kateri je med drugim trdil, da so določene britanske politike in neustrezno razumevanje indijskih razmer prispevali k izbruhu nasilja. Njegova analiza ni bila le opravičevanje Britancev, temveč poskus razlage, kako izboljšati položaj muslimanskih skupnosti v novem političnem kontekstu.

Naši hindujski bratje iz teh provinc nas zapuščajo in se pridružujejo Bengalcem. Potem bi se morali združiti s tistim narodom, s katerim se lahko združimo. Noben mohamedan ne more reči, da Angleži niso "ljudje knjige" (izraz iz Korana, ki se nanaša na Jude, kristjane in sabejce). Noben mohamedan ne more zanikati tega, da je Bog rekel, da noben pripadnik "drugih religij" ne more biti "prijatelj" mohamedanov, razen "kristjanov". Kdor je prebral Koran in mu verjame, lahko ve, da naš narod (muslimani) ne more pričakovati prijateljstva in naklonjenosti od drugih ljudi. V tem času je naš narod v slabem stanju, kar zadeva izobrazbo in bogastvo, vendar nam je Bog dal luč vere in Koran je prisoten za naše vodstvo, ki je določil, da so oni (kristjani) in mi (muslimani) prijatelji."[1]

Izobraževalne in družbene reforme

Syed Ahmed Khan je bil globoko zaskrbljen zaradi upada družbenega in gospodarskega položaja muslimanov v Indiji. Verjel je, da je nujno uvajati sodobno izobraževanje — zlasti znanost, zgodovino, angleški jezik in upravne veščine — hkrati pa ohraniti islamske vrednote. Za dosego teh ciljev je izvedel več ukrepov in ustanovil več organizacij:

• pisal je obsežno pismo in članke, v katerih je nagovarjal muslimane, naj opustijo nasilje in sovraštvo ter pokažejo lojalnost do oblasti, da bi izboljšali svoj položaj v družbi;
• napisal je pamflet "esej o vzrokih indijskega upora" (Asbab-e-Baghawat-e-Hind), ki je krožil med britanskimi uradniki in je analiziral vzroke vstaje;
• napisal je tudi dela, kot je Tabyin-ul-kalam, z namenom poudariti skupne točke med islamom in krščanstvom ter zmanjšati verske napetosti;
• sodeloval je pri ustanovitvi britansko-indijskih družbenih in izobraževalnih združenj, ki so spodbujala dialog in modernizacijo.

Za izboljšanje izobraževalnih standardov je Syed izvedel konkretne ukrepe:

• ustanovil je revijo Tahzib-ul-Akhlaq, v kateri so bili objavljeni članki o družbeni prenovi, izobraževanju in moralni vzgoji;
• ustanovil znanstveno društvo (Scientific Society), ki je prevajalo in širilo strokovna znanja v urdu;
• odprl šolo v Murdabadu (Muradabad) in kasneje v Ghazipuru (Ghazipur);
• organiziral odbore za zbiranje sredstev za ustanavljanje novih šol in podporo izobraževanju;
• 24. maja 1875 je v Aligarhu ustanovil Mohammedan Anglo-Oriental College, ki je kasneje postal osrednja ustanova Aligarh Movement in predhodnik Muslimanske univerze Aligarh;
• leta 1866 je pomagal ustanoviti Mohamedove izobraževalne konference (Muhammadan Educational Conference), da bi širili pomen sodobnega izobraževanja med muslimani.

Politične ideje in dvom o Narodni kongres

Sir Syed je postopoma postal bolj politično ozaveščen in je spreminjal stališča glede medetničnih odnosov. Čeprav je sprva zagovarjal hindujsko‑muslimansko enotnost, ga je skrb za socialni in izobraževalni zaostanek muslimanov pripeljala do stališča, da morajo muslimani vzpostaviti posebne politične in družbene varovalke. To je prispevalo k razvoju t. i. teorije dveh narodov — zamisli, da so Hindujci in muslimani različni politični skupnosti z lastnimi interesi.

Leta 1885 je bil ustanovljen Indijski nacionalni kongres, ki je v prvih letih nastanka prikazoval namen predstavljati vse Indijce ne glede na vero. Sir Syed pa je izrazil pomisleke glede nekaterih zahtev Kongresa, saj je menil, da bi nekatere spremembe lahko škodovale interesom muslimanske skupnosti. Med glavnimi vprašanji, ki jih je izpostavil, so bili:

1. politična zastopanost "glede na prebivalstvo", kar bi po njegovem pomenilo prevlado večinske hindujske skupnosti in ogrozilo muslimanske interese;
2. imenovanja v državni upravi preko konkurenčnih izpitov — Syed je opozarjal, da bi tak sistem sprva favoriziral tiste skupine, ki so že imele boljši izobraževalni položaj;
3. zahteva, da bi hindujščina postala uradni jezik, kar bi zmanjševalo pomen urdu, jezika, ki je imel posebno mesto v muslimanski kulturi — temu se je Syed uprl.

Kritike in dediščina

Syed Ahmed Khan je postal polarizirajoča osebnost: nekateri so ga hvalili kot vizionarja in očeta muslimanskega preporoda (Aligarh Movement), drugi pa so ga kritizirali kot komunitarista ali celo kot sodelavca britanske oblasti. Njegovo zavzemanje za sodelovanje z Britanci in poudarjanje posebnih interesov muslimanov so v kasnejših desetletjih prispevali k razvoju politik, ki so vplivale na delitev subkontinenta. Vendar je pomembno poudariti, da Syed ni neposredno zahteval ločene države; njegova glavna skrb je bila izboljšanje izobraževanja, socialnega položaja in političnih pravic muslimanov.

Njegovo delo je pustilo trajne posledice:

• ustanovitve in institucije, kot sta Tahzib-ul-Akhlaq in Aligarh, so spodbudile širjenje sodobnega izobraževanja med muslimani;
• prevozi in prevodi znanstvenih del v urdu so pomagali širiti novo znanje zunaj angleško govorečih elit;
• Aligarh Movement je oblikoval politično in intelektualno elito, ki je kasneje igrala pomembno vlogo v političnih gibanjih 20. stoletja.

Skupaj lahko rečemo, da je Sir Syed Ahmed Khan ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini izobraževanja in politične misli muslimanov na indijskem subkontinentu: bil je reformator, ki je združeval prizadevanja za modernizacijo z varovanjem verske in kulturne identitete, njegova zapuščina pa ostaja predmet študija in razprav tudi danes.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil sir Syed Ahmed Khan?

V: Kaj se je zgodilo leta 1857?

V: Kako se je sir Syed Ahmed Khan odzval na upor?

V: Kaj je sir Syed povedal v svojem govoru v Meerutu leta 1888?

V: Kaj je sir Syed storil za izboljšanje izobraževalnih standardov med muslimani?

V: Kako je povečal politično ozaveščenost muslimanov?

Išči po črki