Pomislite na otroke
"Pomisli na otroke" (tudi "Kaj pa otroci?") je stavek, ki je postal strategija, ki se uporablja, ko se z nekom prepirate. V osnovi lahko v svoji najpreprostejši rabi pomeni samo pravice otrok, kot je na primer pogovor o težavah z otroškim delom. Ko pa se ta fraza uporabi sredi prepira, se lahko uporabi za poskus, da se ljudje ob misli na potrebe otrok počutijo čustveno, nato pa se jih poskuša prevarati, da bi naredili, kar želijo, ker se morda bojijo, da ne želijo škodovati otrokom.
V knjigi Art, Argument, and Advocacy (Umetnost, argumentacija in zagovorništvo, 2002) je zapisano, da uporaba te fraze sredi spora z nekom nadomesti čustva namesto razuma. Etičar Jack Marshall je leta 2005 zapisal, da je ta fraza tako priljubljena, ker lahko ljudem prepreči, da bi se obnašali racionalno, zlasti ko govorijo o morali. "Pomisli na otroke" so uporabljali zagovorniki cenzure, ko so skušali braniti otroke pred stvarmi, za katere so menili, da so za te mlade ljudi nevarne. V knjigi Community, Space and Online Censorship (2009) je bilo zapisano, da je označevanje otrok kot zgolj dojenčkov, ki potrebujejo zaščito, oblika prevelikega osredotočanja na koncept čistosti. V članku v reviji Journal for Cultural Research iz leta 2011 je bilo zapisano, da je "misel na otroke" posledica tega, da ljudje preveč razmišljajo o tem, da bi vsakomur povedali, kaj mora storiti, in o razliki med prav in narobe.
Argument "pomisli na otroke", ki se uporablja v ameriškem kongresu
V popularni kulturi
"Misli na otroke" je bila uporabljena v filmu Mary Poppins iz leta 1964, kjer je gospa Banks prosila svojo odhajajočo varuško, naj ne odide, in jo prosila, naj "misli na otroke!". Njegova uporaba je bila popularizirana s satiro v televizijski oddaji Simpsonovi, ki se je začela leta 1996. Lik Helen Lovejoy je prosila: "Ali ne bo kdo pomislil na otroke!" med glasnimi prepiri v mestu Springfield v televizijski oddaji.
Profesor prava Charles J. Ten Brink je leta 2012 v reviji Georgia State University Law Review zapisal, da je bila uporaba besedne zveze "Think of the children" v Simpsonovih Helen Lovejoy dobra oblika parodije. Iz uporabe te besedne zveze so se velikokrat norčevali, ko so jo ljudje uporabljali v politiki. Ko je postala priljubljena v seriji Simpsonovi, so uporabo besedne zveze poimenovali "Lovejoyev zakon", "obramba Helen Lovejoy", "sindrom Helen Lovejoy" in "misli na otroke".
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je "misel na otroke"?
O: "Pomislite na otroke" je fraza, ki se uporablja kot strategija v argumentih, da bi pri ljudeh vzbudili čustva, ko razmišljajo o potrebah otrok, in s katero poskušajo ljudi prevarati, da bi naredili, kar želijo, ker bi se morda ustrašili, da ne želijo škodovati otrokom.
V: Kaj ta besedna zveza predstavlja v svoji najpreprostejši rabi?
O: V svoji najpreprostejši rabi fraza predstavlja pravice otrok, na primer ko govorimo o težavah z otroškim delom.
V: Kakšen je možen rezultat uporabe besedne zveze v argumentaciji?
O: Uporaba besedne zveze sredi argumenta lahko namesto razuma nadomesti čustva, kar lahko ljudem prepreči, da bi se obnašali racionalno, zlasti ko govorijo o morali.
V: Kdo je pisal o priljubljenosti te besedne zveze?
O: Etičar Jack Marshall je leta 2005 zapisal, da je fraza tako priljubljena, ker lahko ljudem prepreči, da bi se obnašali racionalno, zlasti ko govorijo o morali.
V: Kako so zagovorniki cenzure uporabili to besedno zvezo?
O: "Pomislite na otroke" so zagovorniki cenzure uporabljali za obrambo otrok pred stvarmi, za katere so menili, da so za te mlade ljudi nevarne.
V: Kaj piše v knjigi Skupnost, prostor in spletna cenzura o tem, da so bili otroci poimenovani le dojenčki, ki potrebujejo zaščito?
O: V knjigi Skupnost, prostor in spletna cenzura je pisalo, da je označevanje otrok za dojenčke, ki potrebujejo zaščito, oblika prevelikega osredotočanja na koncept čistosti.
V: Kaj je leta 2011 Journal for Cultural Research omenil v zvezi z "mislijo na otroke"?
O: Časopis za kulturne raziskave je leta 2011 zapisal, da je "Misli na otroke" posledica tega, da ljudje preveč razmišljajo o tem, da bi vsakomur govorili, kaj mora storiti, in o razliki med prav in narobe.
