Energija plimovanja
Energija plimovanja je električna energija, pridobljena s plimovanjem vode. Generator plimovanja je stroj, ki pridobiva energijo iz gibanja vode med plimovanjem. Generatorji plimovanja črpajo energijo iz vodnih tokov na podoben način kot vetrne turbine črpajo energijo iz zračnih tokov.
Energija plimovanja je najcenejša in ekološko najmanj škodljiva med tremi glavnimi oblikami pridobivanja energije iz plimovanja.
Energija plimovanja je razmeroma nova tehnologija. Prvič so jo zasnovali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja med naftno krizo.
Potencial za proizvodnjo energije s posamezno plimovalno turbino je lahko večji od potenciala podobno zmogljive vetrne turbine. Gostota vode je približno 800-krat večja od gostote zraka. Zato lahko voda, ki pritiska na turbino, zagotavlja veliko več energije kot zrak, ki pri enaki hitrosti pritiska na podobno turbino. Poleg tega je najnižja hitrost vode, ki je potrebna za ekonomski energetski projekt, nižja od hitrosti vetra, ki je potrebna za projekt vetrne turbine. V praksi se mora plimovanje gibati s hitrostjo vsaj 2 vozla (1 m/s), tudi v času plimovanja, da bi lahko bilo vir energije.
Tako kot pri vetrni energiji je tudi pri turbini za plimovanje ključnega pomena izbira lokacije. Sisteme plimovanja je treba postaviti na območjih s hitrimi tokovi, kjer so naravni tokovi skoncentrirani med ovirami, na primer na vhodih v zalive in reke, ob skalnatih točkah, na obronkih ali med otoki ali drugimi kopenskimi masami.
Večina plimovalnih turbin je podobna vetrni turbini, najpogosteje vrsti HAWT (v sredini).
Vpliv na okolje
Glavna skrb je bila, ali turbine ubijajo ribe. Zelo malo je neposrednih okoljskih raziskav ali opazovanj sistemov plimskih tokov. Večina neposrednih opazovanj obsega izpuščanje označenih rib gorvodno od naprave (naprav) in neposredno opazovanje smrtnosti ali vpliva na ribe.
V študiji projekta Roosevelt Island Tidal Energy (RITE, Verdant Power) na reki East River (New York) je bilo uporabljenih 24 hidroakustičnih senzorjev z deljenim snopom (znanstvena ehosonda) za zaznavanje in sledenje gibanja rib gorvodno in dolvodno od vsake od šestih turbin. Rezultati so pokazali, da (1) ta del reke uporablja zelo malo rib, (2) ribe, ki so uporabljale to območje, niso uporabljale dela reke, kjer bi bile izpostavljene udarcem lopatic, in (3) ni bilo dokazov, da bi ribe potovale skozi območja lopatic.
Trenutno poteka delo Severozahodnega nacionalnega centra za obnovljivo morsko energijo (NNMREC), ki raziskuje in vzpostavlja orodja in protokole za oceno fizikalnih in bioloških pogojev ter spremlja okoljske spremembe, povezane z razvojem energije plimovanja.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je energija plimovanja?
O: Energija plimovanja je električna energija, proizvedena s plimovanjem vode.
V: Kaj je generator plimovanja?
O: Generator plimovanja je stroj, ki pridobiva energijo iz gibanja vode med plimovanjem.
V: Kako generatorji plimovanja črpajo energijo iz vodnih tokov?
O: Generatorji plimovanja črpajo energijo iz vodnih tokov na enak način kot vetrne turbine črpajo energijo iz zračnih tokov.
V: Zaradi česa je energija plimovanja cenejši in ekološko manj škodljiv vir pridobivanja energije?
O: Energija plimovanja je najcenejša in ekološko najmanj škodljiva med tremi glavnimi oblikami pridobivanja energije iz plimovanja.
V: Kdaj je bila prvič zasnovana energija plimovanja?
O: Energija plimovanja je bila prvič zasnovana v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja med naftno krizo.
V: Zakaj lahko posamezna turbina plimovanja proizvede več energije kot podobno zmogljiva turbina vetrne energije?
O: Potencial za proizvodnjo električne energije s posamezno plimovalno turbino je lahko večji od potenciala podobno velikih vetrnih turbin, ker je gostota vode približno 800-krat večja od gostote zraka, zaradi česar voda zagotavlja večjo moč kot zrak, ki z enako hitrostjo pritiska na podobno turbino.
V: Kje naj bodo sistemi plimovanja nameščeni?
O: Sisteme plimovanja je treba postaviti na območjih s hitrimi tokovi, kjer so naravni tokovi skoncentrirani med ovirami, na primer na vhodih v zalive in reke, okoli skalnatih točk, obronkov ali med otoki ali drugimi kopenskimi masami.
