Komunalni drog: definicija, zgodovina, materiali in uporaba

Komunalni drog: definicija, zgodovina, materiali in uporaba — izvedite vse o lesenih, jeklenih, betonskih in kompozitnih drogih ter njihovih funkcijah, namestitvah in vzdrževanju.

Avtor: Leandro Alegsa

Komunalni drog, telegrafski drog, telefonski drog, električni drog ali telegrafski drog je drog, na katerem je nameščena oprema telefonskega omrežja. Podobni drogovi se pogosto uporabljajo za električne kable (stebri se uporabljajo le za višje napetosti), pogosto pa se na enem stebru uporabljajo tako električni kot komunikacijski vodi. Telegrafski drogovi so se začeli uporabljati sredi 19. stoletja. Sprva so imeli le eno žico, nato pa jih je bilo na mestnih območjih več. V Kanadi se drogovi pogosto imenujo hidravlični drogovi, saj imajo električna podjetja v svojem imenu pogosto "Hydro".

Komunalni drogovi so običajno leseni, vendar se med državami zelo razlikujejo. Drugi pogosti materiali za komunalne drogove so jeklo in beton, vse pogosteje pa se uporabljajo kompozitni materiali (steklena vlakna). V nekaterih državah, na primer v Združenem kraljestvu, imajo drogovi na vrhu droga standardno razporejene nosilce, ki služijo kot oprijemala za roke in noge tistih, ki delajo na opremi ali povezavah na vrhu droga.

Zgodovina in razvoj

Prvi drogovi so se pojavili z razvojem telegrafa v 19. stoletju in so omogočili hitro širjenje komunikacijskih povezav. Z razvojem telefonskih in kasneje podatkovnih omrežij so se potrebne zmogljivosti in gostota vodov povečale, kar je privedlo do večih polov in prečnikov žic na istih drogih. Sčasoma so se drogi prilagajali tudi za kombinirano uporabo – nosijo tako telekomunikacijske kot nizkonapetostne električne vodnike ter dodatne naprave, kot so transformatorji, ulične svetilke in oprema za radiokomunikacije.

Materiali in konstrukcija

  • Leseni drogovi: Najpogostejši, še posebej v gozdnatih območjih in na podeželju. Leseni drogovi so običajno izdelani iz macesna, macesnovih ali drugih trdnih vrst ter impregnirani proti gnitju in žuželkam z zaščitnimi sredstvi (npr. kreozot, pentaklorfenol ali sodobnejši biocidi). Les omogoča enostavno nameščanje opreme in je cenejši, vendar zahteva redno vzdrževanje in ima omejeno življenjsko dobo.
  • Jekleni drogovi: Močnejši in tanjši v prerezu; pogosto so galvanizirani proti rji. Jekleni drogi so primerni za večje obremenitve in višje napetosti, vendar jih je treba zaščititi pred korozijo in občasno barvati.
  • Betonski drogovi: Prevladujejo tam, kjer so požarne nevarnosti ali kjer je iskanje lesnih virov omejeno. Betonski drogi (recično armirani ali prednapeti) nudijo dolgo življenjsko dobo in stabilnost, so pa težji za prevoz in vgradnjo.
  • Kompozitni in steklenovlakneni drogovi: V zadnjih desetletjih narašča uporaba kompozitnih materialov, kot je steklena vlakna. Ti drogi so lahki, odporni na korozijo, imajo dolgo življenjsko dobo in dobro električno izolacijo, a so običajno dražji v nabavni ceni.

Tipične sestavne dele in konfiguracije

Komunalni drogovi pogosto vključujejo naslednje elemente:

  • prečke ali crossarms za razporeditev vodov;
  • izolatorje in nosilce za vodnike;
  • talne sidrne napetosti ali napenjalne vrvi (guy wires) pri visokih obremenitvah;
  • transformatorje in razdelilne omarice pri distribuciji elektrike;
  • opremo za montažo telekomunikacijskih spojev in optičnih razdelilnikov;
  • pritrjene ulične svetilke ali drugi priključki za javno infrastrukturo.

Uporaba in razlike med urbanimi in ruralnimi območji

V urbanih območjih so drogi pogosto krajši in bolj številčni zaradi gostote priključkov; kabelske in optične povezave so lahko speljane tudi pod zemljo. Na podeželju pa so drogi redkejši, višji in nosijo daljše odseke daljnovodov. V nekaterih mestih, zaradi estetike in zmanjšanja izpostavljenosti vremenskim vplivom, poteka premik k podzemnim napeljavam, kar pa je dražje in tehnično zahtevnejše za dostopnost in popravila.

Varnost, vzdrževanje in življenjska doba

  • Vzdrževanje: Redni pregledi za rjo, razpoke, gnilobo ali okvaro izolatorjev so ključni. Leseni drogi zahtevajo preverjanje impregnacije in stabilnosti v tleh; jekleni in betonski drogi pregled vsaj zaradi korozije in strukturnih poškodb.
  • Varnost: Delo na drogovih opravijo usposobljeni strokovnjaki z ustrezno opremo (izolacijska zaščita, varnostne vrvi, delovne platforme). Neusposobljeno plezanje ali stike z živimi vodi lahko povzročijo smrtno nevarnost. Zato so številne države predpisale zaščitne razdalje in postopke dela pod napetostjo.
  • Življenjska doba: Odvisna od materiala in okoljskih razmer: leseni drogi običajno služijo 20–40 let (odvisno od obdelave), betonski in jekleni pa lahko več desetletij ob ustreznem vzdrževanju; kompozitni drogi imajo pogosto najdaljšo pričakovano življenjsko dobo.

Okoljski in estetski vidiki

Drogi vplivajo na pokrajino in vtis v mestu, zato se v občutljivih območjih uvajajo podzemne vodi in bolj diskretne konstrukcije. Izbira materialov prinaša tudi okoljske posledice: impregnirani lesi vsebujejo kemikalije, ki jih je treba pri odstranjevanju ustrezno obdelati, jeklo in beton imata visoke emisije pri proizvodnji, kompoziti pa imajo izzive pri recikliranju. Pri projektiranju se zato pogosto upošteva celo življenjski cikel in možnosti ponovne uporabe ali reciklaže.

Standardi, predpisi in odstranitev

Postavitev, razdalje med vodniki, višine in načini sidranja drogov so opredeljeni v nacionalnih standardih in tehničnih predpisih (elektrotehnični in gradbeni predpisi). Pri odstranitvi ali menjavi drog je treba upoštevati pravilno ravnanje z odpadnimi materiali, zlasti pri impregniranem lesu ali obdelanih površinah. V mnogih državah obstajajo sheme za recikliranje kovinskih delov in pravilna deponija nevarnih impregnacij.

Zaključek

Komunalni drogovi so ključni del energetske in komunikacijske infrastrukture. Izbor materiala in konstrukcije je kompromis med ceno, vzdržljivostjo, odpornosti proti vremenskim vplivom, estetskimi zahtevami in okoljskimi vidiki. S tehnološkim napredkom, večjo uporabo optike in kompozitnih materialov ter premikom k podzemnim napeljavam se vloga in zasnova drogov spreminjata, a bodo še naprej ostali pomemben element distribucijskih in komunikacijskih omrežij.

Stojalo za telefon, elektriko in kabelsko televizijo. Na žicah visita dva para čevljev.Zoom
Stojalo za telefon, elektriko in kabelsko televizijo. Na žicah visita dva para čevljev.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je komunalni drog?


O: Komunalni drog je steber ali drog, na katerem je nameščena oprema telefonskega omrežja.

V: Katera so druga imena za komunalni drog?


O: Nekatera druga imena za komunalni drog so telegrafski drog, telefonski drog, električni drog ali telegrafski steber.

V: Kdaj so se telegrafski drogovi prvič pojavili?


O: Telegrafski drogovi so se začeli uporabljati sredi 19. stoletja.

V: Iz katerih materialov so običajno narejeni drogovi za komunalne storitve?


O: Komunalni drogovi so običajno leseni, vendar se od države do države zelo razlikujejo. Drugi običajni materiali za drogove so jeklo in beton, vse pogosteje pa se uporabljajo tudi kompoziti (steklena vlakna).

V: Ali so električni in komunikacijski vodi običajno nameščeni na istem drogu?


O: Da, pogosto so na enem stebru tako električni kot komunikacijski vodi.

V: Za kaj se uporabljajo sklopi nosilcev na nekaterih drogovih?


O: V nekaterih državah so na drogovih nameščeni sklopi nosilcev, ki so razporejeni po standardnem vzorcu navzgor po drogu in služijo kot oprijemala za roke in noge za tiste, ki delajo na opremi ali povezavah na vrhu droga.

V: Kako se v Kanadi imenujejo komunalni drogovi in zakaj?


O: V Kanadi se drogovi običajno imenujejo hidro drogovi, saj imajo električna podjetja v svojem imenu "Hydro".


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3