Razprava Webster–Hayne (1830): ključna ameriška debata o protekcionizmu
Razprava Webster-Hayne je bila znana razprava v Združenih državah Amerike med senatorjem Danielom Websterjem iz Massachusettsa in senatorjem Robertom Y. Hayneom iz Južne Karoline. Potekala je od 19. do 27. januarja 1830. Razprava se je sprva nanašala na predlog senatorja iz Connecticuta Samuela A. Foota, ki je predlagal začasno ustavitev geodetskih meritev javnih zemljišč (torej zamik meritev in prodaj zemljišč na zahodu), vendar je kmalu prerasla v širšo razpravo o prodajah javnih zemljišč, regionalnih interesih in protekcionističnih carinah. Govori med Websterjem in Haynom niso bili sprva načrtovani, temveč so nastali kot odgovor na izmenjavo stališč v senatu. Websterjev slavni govor, znan kot "Drugi odgovor Hayneu" (1830), je bil pozneje označen kot eden najmočnejših govorov, kar so bili kdajkoli izrečeni v kongresu.
Ozadje in glavni vzroki razprave
Dogajanje je potekalo v obdobju naraščajočih napetosti med regijami: industrijsko in protekcionistično Severo-vzhodno obalo, kmetijske in izvozne južne države ter hitro rastoči zahodni teritoriji. Zviševanje tarif (znana kot "Tariff of Abominations" iz leta 1828) in spori glede razdelitve javnih zemljišč so ustvarili trdne nasprotujoče si interese. Footova resolucija je deloma sprožila razpravo, ker so jo različni senatorji iz različnih regij interpretirali kot del širše politike, ki je vplivala na ekonomske in ustavne odnose med državami.
Glavna stališča Hayna in Webstra
- Robert Hayne: predstavnik južnih interesov, je kritiziral protekcionistične tarife in trdil, da zvezna vlada pogosto deluje v korist interesov nekaterih regij (zlasti Severo-vzhoda). Zagovarjal je teorijo o suverenosti posameznih držav (t. i. compact theory), po kateri so države kot pogodbenice Združenih držav ohranjale pravico do nasprotovanja ali celo razveljavitve zveznih zakonov, če so ocenile, da kršijo njihove pravice.
- Daniel Webster: branil je stališče enotne nacije in presojo o ustavnosti zaupnal zveznim institucijam, ne pa posameznim državam. Webster je izpostavil pomen nacionalne enotnosti in suverenosti, ki izhaja iz ljudstva kot celote, ne iz posameznih držav. Njegov najbolj zapomnjen del govora poudarja, da je Zveza eno in neločljivo načelo, kar je postal temeljnik zveznega narodnega pogled na ustavo.
Značilne anekdote in ključni stavki
Webster je v svojem govoru izrekel močne besede o naravi ameriške vlade; med njegovimi najbolj citiranimi verzih je tudi poudarek, da je vlada ustvarjena za ljudi, po ljudeh in odgovorna ljudem — besedna zveza, ki je kasneje vplivala na Abrahama Lincolna, ki je v svojem govoru v Gettysburgu povzel sorodno misel: "vlada ljudstva, z ljudstvom in za ljudstvo". Websterov znani vzklik "Liberty and Union, now and forever, one and inseparable!" (v slovenščini: "Svoboda in Zveza, zdaj in za vedno, ena in neločljiva!") je postal simbol njegove zavezanosti narodnosti in je ostal v ameriškem političnem spominu.
Posledice in pomen
Razprava Webster–Hayne ni le razjasnila ideoloških razlik med zvezno oblastjo in pravicami držav, temveč je pomembno prispevala k politični identiteti obeh strani. Webster je s svojim govorom pridobil velik ugled kot govornik in zagovornik enotne države, medtem ko je Hayne predstavil argumente, ki so jih kasneje sprejeli privrženci teorij o pravicah držav in o nullifikaciji (razveljavitvi zveznih zakonov s strani posameznih držav). Razprava je postavila temelje za nadaljnje spopade o suverenosti, ki so pripeljali do Nullifikacijske krize v začetku 1830-ih in so v dolgi perspektivi prispevali k napetostim pred ameriško državljansko vojno.
Zaključek
Webster–Hayne ostaja ključna zgodovinska razprava, ker pretanjeno prikazuje, kako so ekonomski interesi, regionalna politika in različne ustavne teorije prepletali ameriško politiko zgodnjega 19. stoletja. Poleg taktičnih vprašanj glede meritev zemljišč in carin je razprava izpostavila temeljno vprašanje: ali izhaja suverenost iz posameznih držav ali iz skupnega ljudstva? Websterov odgovor na to vprašanje je dolgo odmeval v ameriški politični retoriki in praksi.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila razprava Webster-Hayne?
O: Razprava Webster-Hayne je bila znana razprava v Združenih državah Amerike med senatorjem Danielom Websterjem iz Massachusettsa in senatorjem Robertom Y. Haynom iz Južne Karoline.
V: Kdaj je potekala razprava Webster-Hayne?
O: Razprava Webster-Hayne je potekala od 19. do 27. januarja 1830.
V: O čem je bila razprava Webster-Hayne?
O: Razprava Webster-Hayne je bila o protekcionističnih carinah.
V: Kako se je začela razprava Webster-Hayne?
O: Govori med Websterjem in Haynom niso bili načrtovani. Nastala sta iz argumentov o odločitvi senatorja iz Connecticuta Samuela Foota.
V: Po čem je bil znan Websterjev govor v razpravi Webster-Hayne?
O: Websterjev "Drugi odgovor Hayneu" (1830) je bil po splošnem mnenju "najbolj zgovoren govor, kar jih je bilo kdajkoli izrečenih v kongresu".
V: Kaj je Webster v svojem govoru povedal o vladi ZDA?
O: Webster je vlado ZDA opisal kot "ustvarjeno za ljudi, ustvarjeno s strani ljudi in odgovorno ljudem".
V: Na koga je vplival Websterjev govor v razpravi Webster-Hayne in kaj so kasneje povedali?
O: Na Abrahama Lincolna je vplival Websterjev govor v razpravi Webster-Hayne. V svojem govoru v Gettysburgu je izrekel besede "vlada ljudstva, z ljudstvom in za ljudstvo".
