WikiLeaks – neprofitna platforma za razkritja in uhajanja dokumentov

WikiLeaks je neprofitna organizacija, ki na svojem spletnem mestu objavlja vladne, zasebne podatke, dokumente podjetij ali verske dokumente, ki so bili prej tajni. Spletna stran je bila ustanovljena leta 2006 in je imela v svoji podatkovni zbirki po enem letu že več kot 1,2 milijona dokumentov. Običajno ne razkriva imen in naslovov oseb, ki objavijo dokumente. Spletna stran ima sedež na Švedskem. Čeprav je njeno ime podobno Wikipediji, ni povezana z Wikipedijo ali fundacijo Wikimedia. Ime je bilo izbrano, ker je WikiLeaks sprva uporabljal model wikija, v katerem so lahko ljudje urejali stran, vendar se je od takrat spremenil in ni več odprt za urejanje.

Julija 2010 se je WikiLeaks znašel v novicah, ker je objavil več kot 76.900 dokumentov, povezanih z vojno v Afganistanu. Oktobra istega leta je WikiLeaks objavil skoraj 400.000 dokumentov o vojni v Iraku.

To je bilo doslej največje uhajanje dokumentov o ameriški vojski. Poročali so predvsem o smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki ter o opažanjih doma narejenih bomb ali oboroženih civilistov.

28. novembra so WikiLeaks in pet velikih časopisov iz Španije (El País), Francije (Le Monde), Nemčije (Der Spiegel), Združenega kraljestva (The Guardian) in Združenih držav Amerike (The New York Times) začeli objavljati prvih 291 od 251 287 zaupnih diplomatskih pisem z 274 veleposlaništev iz let 1966-2010. WikiLeaks namerava v več mesecih postopoma objaviti vsa sporočila.

O tem uhajanju so obširno poročali mednarodni mediji, saj je veliko uhajanj vsebovalo informacije, ki so vplivale na druge države, ne le na Združene države Amerike. Nekatera uhajanja so objavile druge novinarske organizacije, kot je Fairfax Media. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je dejal, da je "odprta in pregledna vlada nekaj, za kar predsednik verjame, da je resnično pomembno. Toda kraja zaupnih informacij in njihovo širjenje sta kazniva dejanja".

Wikileaks je objavil več kot 20.000 elektronskih sporočil Demokratskega nacionalnega odbora (DNC), ki dokazujejo, da so poskušali spodkopati Bernieja Sandersa.

Zgodovina in namen

WikiLeaks je bila ustanovljena leta 2006 kot neprofitna platforma za prejemanje in objavo zaupnih dokumentov, ki jih razkrijejo prijavitelji (whistleblowerji). Namen organizacije je po njenih navedbah povečati preglednost delovanja vlad in velikih organizacij, razkriti korupcijo, zlorabe oblasti in kršitve človekovih pravic ter javnosti omogočiti dostop do informacij, ki bi bile sicer prikrite.

Najpomembnejša razkritja

• Collateral Murder (april 2010) – video posnetek ameriškega helikopterja iz Iraka, ki prikazuje smrt civilistov (vključno z novinarji). Objava je sprožila široko razpravo o vojaških operacijah in odgovornosti.
• Afganistanski in iraški vojni dokumenti (2010) – več deset tisoč skrivnih poročil o dogodkih na terenu, žrtvah in incidentih, kar je bil eden največjih uhajanj vojaških dokumentov v zgodovini.
• Cablegate (november 2010) – objava več sto tisoč ameriških diplomatskih depeš, ki so razkrile notranje ocene, nerodnosti in diplomatske komunikacije med ZDA in drugimi državami.
• DNC e-pošta (2016) – objava več kot 20.000 e-sporočil Demokratskega nacionalnega odbora, kar je imelo velik politični odmev v ZDA v predvolilnem obdobju; glede izvora zadevnih vdorov so ameriške obveščevalne agencije pozneje ocenile, da so bili vpleteni tuji akterji.

Kako deluje WikiLeaks

WikiLeaks omogoča anonimno oddajo dokumentov prek varnega kanala (dropbox), pogosto z uporabo šifriranja in drugih tehnik za zaščito identitete virov. Pri večjih objavah organizacija pogosto sodeluje z uglednimi mediji, da skupaj pregledajo in, kjer je mogoče, uredijo oziroma redigirajo občutljive informacije (npr. za zaščito imen žrtev ali drugih ranljivih oseb).

Pravni in etični izzivi

Objave WikiLeaksa so sprožile številne pravne postopke in politične pritiske. Med ključnimi vprašanji so:

• Varnost in škoda – kritiki trdijo, da nepreverjena ali neredigirana objava zaupnih dokumentov ogroža življenja, izpostavlja tajne vire in škoduje nacionalni varnosti.
• Svoboda govora in javni interes – zagovorniki menijo, da so razkritja v javnem interesu in da je odgovornost novinarjev/izdajateljev, da ocenijo koristi ter škodo objav.
• Pravni postopki – WikiLeaks in njegovi sodelavci so se srečali z aretacijami, pregoni in zahtevki za izročitev. Najbolj izpostavljeno ime je Julian Assange, ustanovitelj in obraz organizacije, ki je bil aretiran leta 2019 potem ko mu je bila prekinjena politična azilna zaščita; proti njemu so bile v ZDA vložene obtožbe, vključno z obtožbami po Zakonu o vohunjenju (Espionage Act).
• Viri in odgovornost – eden najbolj znanih virov za objave iz leta 2010 je bila Chelsea Manning, ki je bila obsojena zaradi posredovanja vojaških podatkov in kasneje njena kazen delno oproščena.

Vpliv na medije in politiko

WikiLeaks je močno vplival na sodobno novinarstvo in prakso poročanja o dokumentih. Njegove objave so prisilile politike, diplomate in vojaške poveljnike v pojasnila ter v številnih primerih sprožile notranje preiskave ali reforme. Hkrati je organizacija sprožila razpravo o tem, kje poteka meja med pravico javnosti do informacij in potrebo po zaščiti nacionalnih interesov ter posameznikov.

Kritike in podpora

Organizacijo podpirajo zagovorniki prosojnosti, človekovih pravic in novinarji, ki menijo, da je razkrivanje zlorab nujno. Nasprotniki pa opozarjajo na primere, kjer so bile objavljene informacije premalo redigirane ali pa so neposredno ogrozile posameznike. Poleg tega je WikiLeaks doživel tudi finančne blokade s strani plačilnih procesorjev, pravne tožbe in diplomatske pritiske.

Trenutno stanje in izzivi za prihodnost

WikiLeaks še naprej deluje kot platforma za objavo dokumentov, čeprav je njegovo delovanje v zadnjem desetletju pogosto ovirano z zakonskimi postopki, finančnimi omejitvami in pritiskom držav. V prihodnosti bo organizacija soočena z več izzivi: pravno odgovornostjo ustanoviteljev in sodelavcev, varnostjo virov, zmožnostjo preverjanja pristnosti dokumentov ter sprejetjem etičnih standardov objavljanja, ki zmanjšujejo nepotrebno škodo, hkrati pa ohranjajo vlogo varuha javnega interesa.

WikiLeaks je ostal eden najbolj kontroverznih deležnikov v sodobnem informacijskem prostoru: prepričuje številne, da je nujen za transparentnost oblasti, in hkrati skrbi kritike, ki opozarjajo na tveganja zaradi množičnega razkrivanja zaupnih podatkov.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je WikiLeaks?

V: Kdaj je bil ustanovljen WikiLeaks?

V: Koliko dokumentov je bilo v zbirki podatkov po enem letu delovanja?

V: Ali WikiLeaks razkriva imena in naslove ljudi, ki objavljajo dokumente?

V: Kje ima WikiLeaks sedež?

V: Ali je WikiLeaks povezan z Wikipedijo ali fundacijo Wikimedia?

V: Ali je Wikileaks prvotno deloval po modelu wiki, po katerem so lahko ljudje urejali spletno stran?

Išči po črki