Podatkovna zbirka

Uporaba sistemov podatkovnih zbirk

• idk kaj naj rečem

Spreminjanje podatkov

V podatkovnih zbirkah se nekateri podatki občasno spremenijo. Pri spremembi podatkov lahko pride do težav, lahko se pojavi napaka. Zaradi napake so lahko podatki neuporabni. Sistem podatkovne zbirke si ogleda podatke, ti morajo izpolnjevati določene zahteve. To stori z uporabo transakcije. V podatkovni zbirki sta dve časovni točki, čas pred spremembo podatkov in čas po spremembi podatkov. Če gre pri spreminjanju podatkov kaj narobe, sistem zbirke podatkov preprosto vrne zbirko podatkov v stanje pred spremembo. To se imenuje povratni postopek. Ko so vse spremembe uspešno izvedene, se potrdijo. To pomeni, da so podatki spet smiselni; oddanih sprememb ni več mogoče preklicati.

Da bi to lahko storile, podatkovne zbirke upoštevajo načelo ACID:

• Vse. Bodisi so opravljena vsa opravila iz danega niza (imenovanega transakcija) bodisi nobeno od njih. Znano kot atomičnost
• Popolna. Podatki v zbirki podatkov so vedno smiselni. Ni napol pripravljenih (neveljavnih) podatkov. Znano kot doslednost
• Neodvisno. Če več ljudi dela z istimi podatki, se med seboj ne vidijo (ali vplivajo drug na drugega). Vsak od njih ima svoj pogled na zbirko podatkov, ki je neodvisen od drugih. Znano kot izolacija
• Opravljeno. Ko so transakcije končane, jih je treba oddati. Ko so enkrat opravljene, jih ni mogoče preklicati. Znano kot trajnost.

Model zbirke podatkov

Podatke lahko predstavimo na različne načine.

• Enostavne datoteke (imenovane ploske datoteke): To je najpreprostejša oblika sistema zbirk podatkov. Vsi podatki so shranjeni v datoteki v navadnem besedilu. Vsak podatek je lahko ločen z novo vrstico ali vejico itd.
• Hierarhični model: Podatki so organizirani kot drevesna struktura. Zanimivi podatki so na listih drevesa. Razmerja med vnosi podatkov so takšna, da so nekateri vnosi neposredno odvisni od drugih vnosov.
• Model omrežja: Za shranjevanje podatkov uporabite zapise in sklope. Podoben je hierarhičnemu modelu, vendar ima veliko bolj zapleteno strukturo.
• Relacijski model: Ta uporablja teorijo množic in predikatno logiko. Uporablja se pogosto. Podatki so videti, kot da so organizirani v tabelah. Te tabele se lahko nato povežejo med seboj, tako da je mogoče iz njih izbrati preproste poizvedbe.
• Objektno usmerjeni model: Podatki so predstavljeni v obliki objektov, ki se uporabljajo v objektno usmerjenem programiranju. Lahko neposredno sodelujejo z uporabljenim jezikom OOP, saj imata oba enako notranjo predstavitev podatkov.
• Objektni relacijski model: To je hibrid med objektno usmerjenim in relacijskim modelom.
• Model NoSQL: To je nova vrsta modela podatkovne baze, ki se v industriji vse pogosteje uporablja za velike količine podatkov in spletne aplikacije v realnem času. Podatki v tem modelu so shranjeni kot pari ključ-vrednost brez stroge hierarhije kot v drugih modelih. Sistemi NoSQL se imenujejo tudi "ne samo SQL", ker ne omogočajo uporabe poizvedovalnih jezikov, podobnih strukturiranim poizvedovalnim jezikom.

Načini organizacije podatkov

Tako kot v resničnem življenju lahko na iste podatke gledamo z različnih zornih kotov in jih organiziramo na različne načine. Pri urejanju podatkov je treba upoštevati različne stvari:

• Vsak podatek je treba shraniti čim manjkrat. Predstavljajte si, da je neporočena ženska vpisana v okrožno evidenco, državni oddelek za motorna vozila, zvezni oddelek za socialno varnost in oddelek za mednarodne potne liste.Če se poroči in se odloči spremeniti ime, je treba obvestiti vse te oddelke. Če bi bili vsi oddelki povezani in bi bilo njeno ime shranjeno samo na enem mestu, bi bilo posodabljanje enostavno.
• Če so podatki shranjeni v več različnih zbirkah podatkov, si lahko nasprotujejo.
• Zaradi te težave je iskanje podatkov počasnejše. Če je podatkov veliko, bo ta problem shranjevanja enega podatka na več mestih zavzel veliko prostora. V našem primeru so bile za eno osebo štiri zbirke podatkov. Če ima druga oseba popolnoma enak problem, bo to pomenilo 8 opravljenih sprememb.
• Če imate to težavo, je bila za njeno reševanje razvita metoda, imenovana normalizacija podatkovne zbirke. Trenutno obstaja 5 normalnih oblik. To so načini, s katerimi je mogoče podatkovno zbirko narediti hitrejšo in poskrbeti, da podatki zavzamejo manj prostora.

Sorodne strani

• Arhiv