Leto 1348: črna smrt, ključni dogodki ter pomembna rojstva in smrti

1 Dogodki

2 Rojstva

3 Smrti

4 Reference

Dogodki

Leto 1348 je v evropski zgodovini ostalo znano predvsem po širjenju Črne smrti (kuge), ene najhujših pandemij v človeški zgodovini. Kuga, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis, se je v različni obliki (bubonična, sepsemična in pljučna) hitro širila po mestih in podeželju ter povzročila izjemno visoke stopnje smrtnosti.

Glavni dogodki in razvoj v letu 1348:

• Širjenje Črne smrti: Po prvih izbruhih v Evropi konec leta 1347 se je leta 1348 kuga širila po sredozemskih obalah in notranjosti Evrope – zlasti po Italiji, Franciji, angleških pristaniščih ter po nemških deželah in Nizozemlju. Mesta so doživela hude izgube prebivalstva; v mnogih krajih je izginila tretjina ali več prebivalcev.
• Vzroki in pot prenosa: Širjenje je pospešilo mednarodno trgovanje in premiki vojakov. Bolha, ki je parazitirala na glodavcih (zlasti podganah), in kontakti med ljudmi sta igrala ključno vlogo pri prenašanju bolezni; v nekaterih primerih se je razvila tudi zarodna pljučna oblika, ki se je prenašala med ljudmi neposredno.
• Uradni in kulturni odzivi: Papež Klement VI. (pontifikat 1342–1352) je skušal zavrniti obtožbe, da so Jude povzročile kugo, in je izdal odredbe za njihovo zaščito pred množičnimi preganjanji, čeprav so preganjanja vseeno potekala na nekaterih območjih. V številnih mestih so oblasti uvajale karanteno, omejitve gibanja in posebne ukrepe pri pokopih ter zdravljenju.
• Ustanovitev Univerze Karlove (Charles University) v Pragi: Leta 1348 je cesar Karlo IV. ustanovil univerzo v Pragi ( današnja Univerza Karlova ), prvega v Srednji Evropi, ki je postala pomembno izobraževalno središče. Ta dogodek je bil pomemben za razvoj znanosti in izobraževanja v regiji, čeprav so naslednja leta prinesla prekinitev dejavnosti tudi zaradi pandemije.
• Ustanovitev Reda Garter: Angleški kralj Edvard III. je okoli leta 1348 ustanovil viteški red, znan kot Red Garter (Order of the Garter), kot častni vojaški in politični red, pomemben simbol anglosaške monarhije.
• Gospodarske in družbene posledice: Zaradi velike umrljivosti je prišlo do pomanjkanja delovne sile, kar je spremenilo razmerja med gospodarji in delavci, pospešilo dvig plač in postopno oslabitev nekaterih fevdalnih odnosov. Kuga je povzročila tudi motnje v trgovini in zmanjšanje kmetijske proizvodnje, kar je imelo dolgoročen vpliv na demografijo in gospodarstvo Evrope.
• Kulturni odzivi in literature: Izkušnje iz leta 1348 so močno zaznamovale pisce in kronikarje. Giovanni Boccaccio je pozneje v svojem delu Decameron opisal življenje med kugo, kronike in lokalni pisci pa so beležili izkušnje in posledice pandemije v svojih regijah.

Rojstva

Leta 1348 ni zanesljivo dokumentiranih številnih šele kasneje znanih mednarodnih vladarjev ali kulturnih velikanov, saj so pandemija in motnje pri vodenju knjig pogosto preprečile natančno evidentiranje rojstev. Zaradi nepopolnih virov iz tega obdobja so natančni datumi rojstev za mnoge posameznike negotovi.

Opomba: Če iščete rojstva določene osebnosti iz 14. stoletja (npr. vladarjev, filozofov, umetnikov), lahko navedete ime in preveril bom najzanesljivejše razpoložljive podatke ter jih vključil v ta oddelek.

Smrti

Velik del smrti v letu 1348 je povezan s Črno smrtjo. Poleg množičnih anonimnih žrtev so umrli tudi nekateri znani kronisti, umetniki in lokalni voditelji. Zaradi obsega pandemije so zapisi o vzrokih smrti pogosto nepopolni, vendar so kronike in arhivi navajali več pomembnih oseb.

• Giovanni Villani (umrl 1348): Florentinski kronist in avtor »Nuova Cronica«, ki je podrobno opisoval zgodovino Firenc do svoje smrti. Velja za enega izmed pomembnih virov o zgodnjem 14. stoletju; veljalo je, da je umrl med izbruhom kuge v Firencah.
• Mnoga duhovščina in kronisti: Cerkev je izgubila številne duhovnike in monahe, kar je oslabilo lokalne cerkvene strukture in poslabšalo oskrbo obolelih. Veliko kronistov in zapisovalcev tistega časa je umrlo ali pa so njihove zapiske prekinile smrtne okoliščine, zato so zgodovinski viri za to obdobje v nekaterih regijah redkejši.
• Množične neznane smrti: Najpomembnejše je, da so bila pretežno prizadeta široka sloja prebivalstva — kmetje, obrtniki in meščani — katerih imena niso ohranjena v dokumentih, a so bile posledice za družbe in gospodarstva razsežne in dolgotrajne.

Reference

Za bolj poglobljeno branje o letih 1347–1353 in vplivu Črne smrti priporočamo naslednje vire:

• Giovanni Boccaccio, Decameron — literarni opis življenja med kugo (priporočeno kot primarni literarni vir o družbenih odzivih).
• Ole J. Benedictow, The Black Death, 1346–1353: The Complete History — obsežna zgodovinska študija o razširjenosti in posledicah pandemije.
• lokalne kronike in arhivi (npr. florentinske kronike, pragenski zapisi o ustanovitvi univerze) za specifične podatke o dogodkih v posameznih mestih.

Če želite, lahko dodam seznam natančnih virov za vsak dogodek, kroniko ali posamezno osebo, ter prevedem ali razširim reference v slovenščino.

Dogodki

• 7. april - v Pragi je bila ustanovljena Karlova univerza.
• 24. junij - izbruh črne smrti v Melcombe Regisu (današnji Weymouth, Dorset, Anglija).
• 6. julij - papeška bula papeža Klementa VI., ki ščiti Jude pred nasiljem ljudstva med epidemijo črne smrti.
• Začetek epidemije črne smrti v srednji in zahodni Evropi
• Konec vladavine japonskega cesarja Komija, drugega iz rodu severnih pretendentov Ašikaga
• Začetek vladavine cesarja Sukōja, tretjega od pretendentov za severno Ašikago
• maj - črna smrt doseže Anglijo
• Edvard III. ustanovi prvi angleški viteški red, red podvezice.
• Pskov se s pogodbo iz Bolotova osamosvoji od Novgorodske republike; nastane Pskovska republika.
• Črna smrt v Kairu.
• Ocena: Hangzhou v kitajski dinastiji Yuan postane največje mesto na svetu in tako prevzame vodstvo od Kaira, glavnega mesta mamilarskega Egipta.
• Premirje med Anglijo in Francijo do leta 1532.
• Ustanovljen je bil Gonville Hall, predhodnik Gonville and Caius College v Cambridgeu.

Rojstva

• John Fitzalan, 1. lord Arundel (umrl leta 1379)

Smrti

• 2. februar - Narimunt, pinski knez
• 2. december - cesar Hanazono, japonski cesar (rojen leta 1297)
• Laura, Petrarkova ljubica (rojena leta 1310)
• John de Stratford, canterburyjski nadškof
• Ambrogio Lorenzetti, sienski slikar (rojen 1290)
• Pietro Lorenzetti, sienski slikar (rojen 1280)
• Andrea Pisano, italijanski kipar in arhitekt (rojen 1270)