Grozodejstva v Bangladešu 1971: genocid, operacija Searchlight in poboji
Grozodejstva v Bangladešu leta 1971 zajemajo množično nasilje, množične poboje, prisilne izgon in sistematična kršenja človekovih pravic, ki so se zgodili med bangladeško osvobodilno vojno leta 1971. Začelo se je z nasilnim zatiranjem v noči 25.–26. marca 1971, ko je pakistanska vojska sprožila operacijo Searchlight in začela obsečno akcijo proti civilnemu prebivalstvu, političnim aktivistom in domnevnim nasprotnikom režima. Dogodke danes mnogi v Bangladešu opisujejo kot genocid, medtem ko so ocene obsega žrtev in narave zločinov predmet političnih in zgodovinskih razprav.
Ozadje spora
Leta 1970 je v Pakistanu zmagala stranka Awami League z Jasno večino v volitvah, a prenosa oblasti iz Zahodnega Pakistana (današnje Pakistan,) v Vzhodni Pakistan (današnji Bangladeš) ni prišlo. Napetosti med vojaško vodeno centralno oblastjo in zahodnopakistanskimi politiki na eni strani ter bengalskimi nacionalisti in civilnimi voditelji na drugi so naraščale. V takšnem ozračju je vojska 25.–26. marca zahtevala zajezitev političnega gibanja z obsežnim vojaškim nastopom.
Potek nasilja
Operacija Searchlight je bila usmerjena v zavzetje ključnih mest in zatrtje političnega upora. V sklopu te operacije so bili tarča civilisti, intelektualci, študenti, novinarji, politični aktivisti in verske manjšine. Obsežna aretacije, arbitrarni streljanja, poboji, množična posilstva in ropanja so se pojavljali v mnogih krajih vse do konca vojne decembra 1971.
Ciljanje skupin in vrste zločinov
V mnogih poročilih je zabeleženo, da so bile dele tarče tudi verske manjšine, predvsem hindujce, pa tudi politični in intelektualni voditelji. Revija TIME je poročala, da so bili hindujci nesorazmerno zastopani med begunci in žrtvami – kar je v poročilu povzela kot pomemben element begunske krize in žrtev (hindujci tri četrtine beguncev in veliko žrtev).
Pakistanska vojska je pri svojem delovanju sodelovala tudi s paravojskimi enotami in lokalnimi kolaboracionisti, med katerimi sta bili oboroženi skupini Al-Šams in Al-Badr, ki so bili obtoženi sodelovanja pri poboji in drugih nasilnih dejanjih. Veliko množičnih grobišč je bilo odkrito po koncu konflikta, pojavljajo pa se nove najdbe tudi kasneje.
Število žrtev in begunci
Ocene skupnega števila umrlih se močno razlikujejo. Bangladeška vlada in nekateri domači viri navajajo do 3 milijone umrlih, nekatere nevladne in mednarodne ocene pa so znatno nižje oziroma gibljejo v stotinah tisočev. Zaradi različnih metodologij, političnih pritiskov in pomanjkanja zanesljivih virov v konfliktu so zgodovinarji, raziskovalci in vlade še vedno v sporih glede natančnega števila žrtev.
Poleg smrti je bil učinek vojne izrazit tudi v obliki beguncev: približno 8–10 milijonov ljudi je pobegnilo v sosednjo Indijo, predvsem v provinco Zahodna Bengalija, kar je povzročilo veliko humanitarno krizo in dodatni pritisk na indijske vire.
Spolno nasilje in druge grozote
Med konfliktom so bile zabeležene množične oblike spolnega nasilja proti ženskam in dekletom; različne ocene števila žrtev posilstva se razlikujejo, a gre za velik in travmatičen pojav, ki je imel dolgoročne posledice za preživeli. Poleg tega so poročali o obsežnem ropanju, uničevanju premoženja in namernem ciljanja kulturnih ter izobraževalnih institucij.
Vojaški obračun in konec vojne
Vojna se je končala, ko so se silam osvoboditve, med njimi tudi Mukti Bahini, pridružile indijske oborožene sile, ki so v začetku decembra 1971 odprto vstopile v konflikt. Po hitri indijsko-bangladeški ofenzivi je pakistanska vojska 16. decembra 1971 dokončno kapitulirala in umaknila svoje sile iz Vzhodnega Pakistana, kar je privedlo do ustanovitve neodvisnega Bangladeša.
Mednarodni odzivi in posledice
Mednarodni odzivi so bili mešani. Nekatera poročila in organizacije so pozneje obsodila obsežno nasilje in kršitve človekovih pravic, druge države pa so bile v času dogodkov bolj zadržane ali politično razdeljene glede posredovanja. Humanitarna kriza z begunci je prisilila Indijo in številne mednarodne akterje v oblikovanje nujne pomoči in obvladovanje posledic.
Po vojni: obtožbe, sodni procesi in zgodovinsko soočanje
Po koncu konflikta so v Bangladešu potekali poskusi identificiranja in kaznovanja odgovornih za vojna hudodelstva. V zgodnejših in poznejših obdobjih so se odvijali sodni postopki ter politične razprave o pravici do sojenja ter naravi kazenskih sankcij. Leta po vojni so spori o številkah, odgovornosti in interpretaciji dogodkov ostali močno politizirani, zaradi česar je soočanje z zapuščino leta 1971 še vedno predmet nacionalnih in mednarodnih razprav.
Dogodki iz leta 1971 so imeli dolgotrajne posledice za prebivalstvo, družbeno tkivo in mednarodne odnose v regiji. Razumevanje teh dogodkov zahteva kritično preučevanje virov, upoštevanje pričevanj preživelih in zgodovinsko analizo, ki upošteva tako dokumentirane dokaze kot tudi politični kontekst, v katerem so bile različne številke in interpretacije predstavljene.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so grozodejstva v Bangladešu leta 1971?
O: Grozodejstva v Bangladešu leta 1971 se nanašajo na umor številnih ljudi v Vzhodnem Pakistanu (zdaj Bangladeš), ki ga je med osvobodilno vojno v Bangladešu zagrešila Pakistanska narodna vojska (PNA).
V: Kdaj se je začela operacija Searchlight?
O: Operacija Searchlight se je začela 26. marca 1971.
V: Kdo je bil odgovoren za umore?
O: Za umore je bila odgovorna Pakistanska narodna vojska (PNA).
V: Kje so se zgodila ta grozodejstva?
O: Ta grozodejstva so se zgodila v Vzhodnem Pakistanu, ki je zdaj znan kot Bangladeš.
V: Kateri dogodek je sprožil ta spor?
O: Konflikt je sprožila operacija Searchlight 26. marca 1971.
V: Kako se imenuje ta konflikt?
O: Ta konflikt je znan kot Bangladeška osvobodilna vojna.
V: Kako dolgo je trajala ta vojna?
O: Ta vojna je trajala do 16. decembra 1971, ko je Vzhodni Pakistan postal neodvisna država in se preimenoval v Bangladeš.
