Velikonočni bombni napadi na Šrilanki 2019: vzroki, potek in žrtve

Na velikonočno nedeljo 2019 (21. aprila) je bilo na Šrilanki več samomorilskih bombnih napadov na kristjane. Tarče so bile tri cerkve in trije luksuzni hoteli na območju Kolomba. Ubitih je bilo več kot 200 ljudi, najmanj 500 ljudi je bilo ranjenih. Manjši bombni napadi so bili tudi na drugih lokacijah. Ena od cerkva je bila protestantska, drugi dve pa katoliški.

Potek napadov

Napadi so se zgodili zgodaj zjutraj med velikonočnimi bogoslužji in v času, ko so bili hoteli polni gostov. Po poročilih je bilo izvedenih več eksplozij (po nekaterih virih osem), od katerih je bilo vsaj sedem samomorilskih napadalcev. Eksplozije so bile skoraj istočasne in so povzročile veliko škodo na cerkvah, v hotelskih stavbah in na bližnjih ulicah. Poleg glavnih ciljnih točk so prišlo tudi do manjših eksplozij na drugih lokacijah.

Storilci in motivi

Odgovornost za napade je prevzela ISIS in verska skrajna skupina National Thowheeth Jama'ath (NTJ). Po navedbah oblasti so bili nekateri člani NTJ, vključno s predsednikom Zahranom Hashimom, neposredno povezani z načrtovanjem in izvedbo napadov. Vlada je poudarila, da so bili vsi obtoženi samomorilci šrilanški državljani.

Motivi napadov so bili po ocenah preiskovalcev povezani z verskim skrajništvom, radikalizacijo in odzivom na globalno džihadistično propagando. NTJ je bila do napadov znana predvsem po napadih in ogrožanju budističnih objektov, vendar so prizadevanja usmerili tudi zoper krščanske skupnosti. Po poročilih so napadalci delovali organizirano, z določeno logistično podporo in usmeritvijo v cerkve in visoko profilirane hotele.

Žrtve

• Število smrtnih žrtev: napadi so zahtevali več sto življenj; po uradnih in mednarodnih ocenah je število smrtnikov preseglo 200.
• Ranjenim: najmanj 500 ljudi je bilo ranjenih, mnogi s hudimi poškodbami, ki so zahtevale dolgotrajno zdravljenje.
• Izvor žrtev: večina žrtev so bili šrilanški državljani, vendar so med smrtno in ranjenimi tudi tujci — turisti in prebivalci iz več držav.

Reakcija oblasti in javnosti

Po napadih je vlada razglasila izredne ukrepe, vključno s policijsko aktivnostjo, prepovedjo zbiranja na nekaterih območjih in začasnimi omejitvami na socialnih omrežjih. Prišlo je do zaostritve varnosti v cerkvah in javnih prostorih. Prav tako so se pojavile napetosti in izbruhi nasilja proti muslimanski skupnosti v nekaterih delih države, kar je dodatno poslabšalo medverske odnose.

Mednarodna skupnost je napade obsodila. Številne države so ponudile pomoč pri preiskavi in zdravstveni pomoči žrtvam, hkrati pa so izražale zaskrbljenost glede širjenja skrajnega nasilja in radikalizacije.

Preiskave in posledice

V nadaljevanju so oblasti izvedle obsežne preiskave, aretacije in zasege, povezane z omrežjem, za katerega so sumili, da stoji za napadi. Preiskave so pokazale odpovedi in pomanjkljivosti v obveščevalnih službah — poročali so o obvestilih, ki niso bila pravočasno ukrepana, kar je privedlo do političnih sporov in kritik zoper državne organe. V nekaterih primerih so bili iniciirani tudi sodni postopki proti osumljenim in tistim, ki naj bi opustili ukrepanje.

Sodni postopki in pravica

Po napadih so se začeli dolgoročni sodni postopki in preiskave, ki so vključevale številne osumljence. Nekateri osumljenci so bili aretirani in obtoženi s povezanimi z napadi; druge preiskave so še tekle v naslednjih letih. Postopki so bili zapleteni zaradi mednarodnih povezav, forenzičnih potreb in obsega teroristične mreže.

Družbeni vpliv in varnostne lekcije

Napadi so imeli globok družbeni in politični vpliv na Šrilanko. Povečale so se skrbi glede radikalizacije mladih, učinki na turizem in gospodarstvo, ter na varnost skupnosti. Kot posledica so oblasti sprejele ukrepe za izboljšanje izmenjave obveščevalnih informacij, krepitev notranje varnosti in zaščito verskih skupnosti. Prav tako so se začeli programi za preprečevanje radikalizacije in boljše sodelovanje z lokalnimi verskimi voditelji.

Zaključek

Velikonočni bombni napadi na Šrilanki 2019 predstavljajo enega najsmrtonosnejših terorističnih dogodkov v sodobni zgodovini države. Vzroki vključujejo versko skrajništvo in radikalizacijo, potek pa je pokazal koordinirano izpeljane eksplozije na javnih in verskih ciljih. Žrtve so bile števne in raznolike; posledice dogodka pa so trajno vplivale na varnostno politiko, medverske odnose in družbeno življenje na Šrilanki.

Viri in nadaljnje informacije o dogodku, njegovih vzrokih in posledicah so predmet obsežnih preiskav in analiz tako doma kot v tujini; javnosti so na voljo številni poročila medijev, vladna poročila ter raziskave nevladnih organizacij, ki obravnavajo radikalizacijo, terorizem in odzive skupnosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj se je zgodilo na velikonočno nedeljo 2019 na Šrilanki?

V: Kdo je prevzel odgovornost za napade?

V: Koliko tujcev je bilo ubitih med bombnimi napadi?

V: Kakšna je razporeditev verstev med prebivalci Šrilanke?

V: Ali so bile po bombnih napadih izvedene kakšne aretacije?

V: Ali je bilo nasilje med različnimi etničnimi ali verskimi skupinami pred tem incidentom pogosto?

V: Po čem je bila organizacija National Thowheeth Jamaath prej znana?

Išči po črki