3200 Faeton (pogosto v tujini zapisan kot Phaethon) je Apolonov asteroid in v širšem smislu opisan tudi kot «mrtev komet» — skalnato telo, ki ob periheliju kaže kometarne značilnosti zaradi sproščanja prahu, ne pa zaradi sublimacije ledu. Odkrit je bil v podatkih satelita IRAS in objavljen 14. oktobra 1983 v IAUC 3878; optična potrditev je potrdila, da je videti kot asteroid. Njegov premer znaša približno 5,10 km.

Orbita in bližnja približevanja

Faeton se Soncu približa bolj kot kateri koli drug oštevilčen asteroid. Njegov perihelij je le 0,140 AU, kar pomeni, da potuje bistveno bližje Soncu kot večina asteroidov — manj kot polovica povprečne perihelijske razdalje Merkurjeve orbite. Zaradi svoje orbite Faeton križa poti Merkurja, Venere, Zemlje in Marsa.

Visoka ekscentričnost in majhen perihelij povzročata ob visokem segrevanju tudi mehanske in termične spremembe na površju; ob periheliju lahko temperature dosežejo približno 1025 K (približno 1400 °F). Zaradi njegove povezanosti s Soncem je dobil ime po mitološkem Faetonu, sinu sončnega boga Heliosa.

Aktivnost in povezanost z meteorskim rojem

Faeton je zanimiv tudi kot matično telo meteorskega roja Geminidov — redke izjeme, saj meteorski roji običajno izvirajo iz kometov. Med perihelijem so opazili izmet prahu in kratek pramen podobno repu, vendar takšna aktivnost ni posledica običajne sublimacije ledenih snovi, temveč verjetno termičnega lomljenja, izmetanja prahu zaradi vrtljiva napetosti in morebitne razgradnje površinskih mineralov (termalna erozija, „desikacija“). Zato ga astronomi opisujejo kot „aktivni asteroid“ ali „mrtev komet“.

Fizikalne značilnosti

  • Premer: približno 5,10 km.
  • Oblikovanje: po ocenah neenakomerno, z neravnimi površinskimi značilnostmi (kraterji, razpoke), kar je pogosto pri manjših skalnatih telesih.
  • Rotacija: opazovanja kažejo razmeroma hitro vrtenje (vrtenjski čas nekaj ur).
  • Spekter: kaže značilnosti temnejših, delno ogljikovih vrst asteroidov (B-/F-spektro), kar nakazuje drugačno sestavo v primerjavi s klasičnimi kometi.

Opazovanja in prihodnje misije

Faeton so opazili tudi z opazovalnicami, med orbitalnimi preleti pa je bila zaznana kratkotrajna sprostitev prahu ob periheliju. Zaradi svoje bližine Soncu in vlogi kot vir Geminidov je tarča znanstvenega zanimanja; v načrtih so bile ali so mišljene tudi misije za neposredno preletno opazovanje (npr. projekt DESTINY+), ki naj bi telesu približale instrumente za preučevanje njegovega sestava in mehanizmov sproščanja prahu.

Bližnji preleti

Faeton se pogosto približa Zemlji in je predmet napovedi bližnjih preletov. Leta 2007 se je približal na 18,1 Gm. V prihodnosti naj bi se znatnejša bližanja zgodila v letih 2017, 2050 in 2060, 14. decembra 2093 pa je predvideno približanje na 0,0198 AU (približno 3,0 Gm).

Pomen za znanost in tveganja

Faeton je ključnega pomena za razumevanje prehoda med asteroidi in kometi, procesov sproščanja prahu pri topljenju in termičnemu razpadu ter za razlago izvora nekaterih meteorskih roj. Ker križa orbito Zemlje in se občasno približa na manjše razdalje, je predmet spremljanja zaradi morebitnega tveganja trka v daljšem časovnem okviru, vendar trenutno ne predstavlja neposredne kratkoročne nevarnosti.

3200 Faeton ostaja eden najbolj zanimivih in nenavadnih objektov v notranjem Osončju — skalnata telova z lastnostmi, ki mejijo med asteroidom in kometom, in pomemben vir vsakoletnega meteorskega spektakla, Geminidov.