Carl Panzram – ameriški serijski morilec: življenje in zločini
Carl Panzram – srhljiva zgodba ameriškega serijskega morilca: življenje, zaporni spisi, brutalni zločini in kazni. Odkrijte resnico o enem najbolj okrutnih storilcev.
Carl Panzram (28. junij 1891 - 5. september 1930) je bil ameriški serijski morilec, ki so ga zaradi umora obesili. Pod svojim imenom in različnimi vzdevki je prestajal zaporno kazen v Fresnu v Kaliforniji, Rusku v Teksasu, Dallesu v Oregonu, Harrisonu v Idahu, Buttu v Montani, državni poboljševalnici v Miles Cityju in državnem zaporu v Montani (kot "Jeff Davis" #4194 #3194 in "Jefferson Rhodes" #4396); državni zapor v Oregonu ("Jefferson Baldwin" #7390); Bridgeport, Connecticut ("John O'Leary"); zapor Sing Sing, New York ("John O'Leary" #75182); zapor Clinton, New York ("John O'Leary" #75182); in Washington, D.C (Carl Panzram #33379) in Leavenworth, Kansas (Carl Panzram #31614). Med zaporom je Panzram pogosto napadal paznike in ni hotel upoštevati njihovih ukazov. Pazniki so se mu maščevali, ga pretepali in drugače kaznovali.
Otroštvo in vzroki za kriminalno pot
Panzram je odraščal v težkih okoliščinah; spremenljiva družinska situacija in nasilje ter zlorabe v mladostniških institucijah so mu močno vplivali na svetovni nazor. Kot najstnik je bil večkrat zaprt zaradi tatvin in navadnega kriminala. Sam je kasneje trdil, da so ga v vzgojnih domovih in popravnih ustanovah fizično in spolno zlorabljali, kar je po njegovem mnenju prispevalo k oblikovanju njegovega sovražnega odnosa do družbe.
Kriminalna dejavnost in značilnosti zločinov
Panzram je bil vključen v širok spekter kaznivih dejanj: vlomi, požigi, tatvine, spolni napadi in umori. Pogosto je deloval tudi na morju kot mornar ali delavec na ladjah, kar mu je omogočilo, da je svoje zločine izvrševal na različnih krajih in celo v tujini. Po lastnih priznanjih je trdil, da je ubil več deset ljudi; v javno znanih virih se pogosto omenja cifra okoli 21 ubitih, vendar so ta priznanja deloma samopoveličevanje in jih ni mogoče v celoti preveriti.
Vedenje v zaporu in odnosi z varuhi
Ko je bil v priporu, je bil Panzram znan po svoji agresivnosti do zaporščev in osebja. Pogosto se je upiral ukazom, napadal paznike in zahteval, da ga ne obravnavajo kot zaprta oseba z možnostjo rehabilitacije. Zaradi svoje hudobne narave in preteklih napadov je bil v različnih zaporih izpostavljen tudi fizičnemu maščevanju s strani čuvajev, kar je še dodatno zapletlo njegovo dolgotrajno konfliktno razmerje z zapornim sistemom.
Priznanja, zapiski in zakonit epilog
Pomemben del poznejše javne podobe Carla Panzrama predstavljajo njegovi zapiski, pisma in priznanji, ki jih je deloma zaupaval mlademu zaporskem čuvaju Henryju Lesserju. Lesser je hranil ta dokumentarna gradiva in po Panzramovi smrti pomagal pri njihovi objavi, kar je omogočilo boljši vpogled v njegovo psihologijo, motive in potovanje skozi kriminalno življenje. Panzram je bil aretiran in obsojen za več kaznivih dejanj; za en umor je bil izročen zveznemu sodišču in 5. septembra 1930 obešen v zveznem zaporu Leavenworth v Kansasu.
Dediščina in kulturni odtis
Življenjska zgodba Carla Panzrama je postala predmet raziskav, knjig in filmskih priredb, saj ponuja temačen vpogled v vzroke in posledice hudih zlorab, delovanja zaporskega sistema ter psihologije serijskih morilcev. Med najbolj znanimi upodobitvami je film, ki temelji na Panzramovih imenitnih zapiskih in povojnem delu Henryja Lesserja, s čimer je njegova zgodba ostala del širše razprave o kazenskem sistemu, rehabilitaciji in preprečevanju nasilja.
Opomba: Številna Panzramova priznanja izhajajo iz njegovih lastnih izjav in dnevnikov; natančno število žrtev ni vedno mogoče objektivno potrditi, zato strokovnjaki pri ocenjevanju njegovega dejanskega obsega zločinov upoštevajo kombinacijo arhivskega gradiva, sodnih zapisnikov in sodobnih raziskav.
Zgodnje življenje
Panzram se je rodil 28. junija 1892 v East Grand Forksu v Minnesoti kot sin Johanna Gottlieba Panzrama 1843-1926 in Matilde. Imel je še pet sorojencev, ki niso postali tatovi, Carl pa je kradel že pri šestih letih.
Smrt
Po obsodbi na smrt zaradi umora Warnkeja je Panzram v odgovoru na ponudbe nasprotnikov smrtne kazni in aktivistov za človekove pravice, naj posredujejo, zapisal: "Edina zahvala, ki jo boste vi in vam podobni kdajkoli dobili od mene za vaša prizadevanja v moj prid, je, da si želim, da bi vsi imeli en vrat in da bi ga jaz imel v rokah." Panzram je bil 5. septembra 1930 obešen zaradi umora v zaporu Leavenworth. Ko so ga vprašali, ali ima zadnje besede, je odvrnil: "Pohitite, vi hoosierska drhal. Medtem ko se ti šališ, lahko ubijem deset ljudi!". [] Pokopali so ga na zaporniškem pokopališču, na katerem je bila označena le njegova zaporniška številka.
Med zadnjim zaporom je paznik Henry Lesser dal Panzramu dolar za cigarete; Panzram je bil nad tem dejanjem tako presenečen, da je v zameno napisal avtobiografijo, v kateri je jasno pokazal, da se sploh ne kesa ropov, umorov, požigov in posilstev, ki jih je zagrešil, ter napisal podroben povzetek svojih zločinov in nihilistične filozofije. Začela se je z jasno izjavo:
| “ | V svojem življenju sem umoril 21 ljudi, zagrešil na tisoče vlomov, ropov, tatvin, požigov in nenazadnje sem storil sodomijo na več kot 1000 moških. Za vse to mi ni niti najmanj žal. | ” |
Leta 1938 je Karl Menninger napisal knjigo Človek proti sebi, v kateri je pod psevdonimom "John Smith" pisal tudi o Panzramu s številko zapora v Panzramu 31614. Lesser je ohranil Panzramova pisma in avtobiografski rokopis, nato pa naslednja štiri desetletja iskal založnika, ki bi bil pripravljen gradivo natisniti. Končno je leta 1970 izšlo pod naslovom Killer (Ubijalec): Dnevnik o umoru. Leta 1996 je bila knjiga podlaga za istoimenski film z Jamesom Woodsom v vlogi Panzrama in Robertom Seanom Leonardom v vlogi Lesserja. Leta 1980 je Lesser podaril Panzramovo gradivo Državni univerzi v San Diegu, kjer je kot "Carl Panzram papers" shranjeno v knjižnici Malcolm A. Love Library. Leta 2012 je režiser John Borowski izdal dokumentarni film z naslovom Carl Panzram: Duh sovraštva in maščevanja.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Carl Panzram?
O: Carl Panzram je bil ameriški serijski morilec, ki so ga zaradi umora obesili.
V: Kdaj je umrl?
O: Umrl je 5. septembra 1930.
V: Kje je prestajal kazen pod svojim imenom in različnimi vzdevki?
A: Odsedel je v Fresnu v Kaliforniji, Rusku v Teksasu, Dallesu v Oregonu, Harrisonu v Idahu, Buttu v Montani, državni poboljševalnici v Miles Cityju, državnem zaporu v Montani (kot "Jeff Davis" #4194 #3194 in "Jefferson Rhodes" #4396); državni zapor v Oregonu ("Jefferson Baldwin" #7390); Bridgeport, Connecticut ("John O'Leary"); zapor Sing Sing, New York ("John O'Leary" #75182); zapor Clinton, New York ("John O'Leary" #75182); Washington, D. C (Carl Panzram #33379) in Leavenworth Kansas (Carl Panzram #31614).
V: Kako so se pazniki odzivali nanj, ko je bil zaprt?
O: Pazniki so se mu maščevali tako, da so ga pretepali in drugače kaznovali, ko ni hotel upoštevati njihovih ukazov.
V: Katere vzdevke je Carl uporabljal med prestajanjem kazni?
O: Nekateri vzdevki, ki jih je Carl uporabljal med prestajanjem kazni, so bili "Jeff Davis", "Jefferson Rhodes", "Jefferson Baldwin" in "John O'Leary".
V: V katerem zaporu v Washingtonu je prestajal kazen?
O: Kot Carl Panzram je služil kazen v kazenskem zavodu v Washingtonu DC pod številko 33379.
Iskati