Carl Panzram (28. junij 1891 - 5. september 1930) je bil ameriški serijski morilec, ki so ga zaradi umora obesili. Pod svojim imenom in različnimi vzdevki je prestajal zaporno kazen v Fresnu v Kaliforniji, Rusku v Teksasu, Dallesu v Oregonu, Harrisonu v Idahu, Buttu v Montani, državni poboljševalnici v Miles Cityju in državnem zaporu v Montani (kot "Jeff Davis" #4194 #3194 in "Jefferson Rhodes" #4396); državni zapor v Oregonu ("Jefferson Baldwin" #7390); Bridgeport, Connecticut ("John O'Leary"); zapor Sing Sing, New York ("John O'Leary" #75182); zapor Clinton, New York ("John O'Leary" #75182); in Washington, D.C (Carl Panzram #33379) in Leavenworth, Kansas (Carl Panzram #31614). Med zaporom je Panzram pogosto napadal paznike in ni hotel upoštevati njihovih ukazov. Pazniki so se mu maščevali, ga pretepali in drugače kaznovali.
Otroštvo in vzroki za kriminalno pot
Panzram je odraščal v težkih okoliščinah; spremenljiva družinska situacija in nasilje ter zlorabe v mladostniških institucijah so mu močno vplivali na svetovni nazor. Kot najstnik je bil večkrat zaprt zaradi tatvin in navadnega kriminala. Sam je kasneje trdil, da so ga v vzgojnih domovih in popravnih ustanovah fizično in spolno zlorabljali, kar je po njegovem mnenju prispevalo k oblikovanju njegovega sovražnega odnosa do družbe.
Kriminalna dejavnost in značilnosti zločinov
Panzram je bil vključen v širok spekter kaznivih dejanj: vlomi, požigi, tatvine, spolni napadi in umori. Pogosto je deloval tudi na morju kot mornar ali delavec na ladjah, kar mu je omogočilo, da je svoje zločine izvrševal na različnih krajih in celo v tujini. Po lastnih priznanjih je trdil, da je ubil več deset ljudi; v javno znanih virih se pogosto omenja cifra okoli 21 ubitih, vendar so ta priznanja deloma samopoveličevanje in jih ni mogoče v celoti preveriti.
Vedenje v zaporu in odnosi z varuhi
Ko je bil v priporu, je bil Panzram znan po svoji agresivnosti do zaporščev in osebja. Pogosto se je upiral ukazom, napadal paznike in zahteval, da ga ne obravnavajo kot zaprta oseba z možnostjo rehabilitacije. Zaradi svoje hudobne narave in preteklih napadov je bil v različnih zaporih izpostavljen tudi fizičnemu maščevanju s strani čuvajev, kar je še dodatno zapletlo njegovo dolgotrajno konfliktno razmerje z zapornim sistemom.
Priznanja, zapiski in zakonit epilog
Pomemben del poznejše javne podobe Carla Panzrama predstavljajo njegovi zapiski, pisma in priznanji, ki jih je deloma zaupaval mlademu zaporskem čuvaju Henryju Lesserju. Lesser je hranil ta dokumentarna gradiva in po Panzramovi smrti pomagal pri njihovi objavi, kar je omogočilo boljši vpogled v njegovo psihologijo, motive in potovanje skozi kriminalno življenje. Panzram je bil aretiran in obsojen za več kaznivih dejanj; za en umor je bil izročen zveznemu sodišču in 5. septembra 1930 obešen v zveznem zaporu Leavenworth v Kansasu.
Dediščina in kulturni odtis
Življenjska zgodba Carla Panzrama je postala predmet raziskav, knjig in filmskih priredb, saj ponuja temačen vpogled v vzroke in posledice hudih zlorab, delovanja zaporskega sistema ter psihologije serijskih morilcev. Med najbolj znanimi upodobitvami je film, ki temelji na Panzramovih imenitnih zapiskih in povojnem delu Henryja Lesserja, s čimer je njegova zgodba ostala del širše razprave o kazenskem sistemu, rehabilitaciji in preprečevanju nasilja.
Opomba: Številna Panzramova priznanja izhajajo iz njegovih lastnih izjav in dnevnikov; natančno število žrtev ni vedno mogoče objektivno potrditi, zato strokovnjaki pri ocenjevanju njegovega dejanskega obsega zločinov upoštevajo kombinacijo arhivskega gradiva, sodnih zapisnikov in sodobnih raziskav.