Kristina Francoska (Christine Marie; 10. februar 1606 – 27. december 1663), francoska princesa, je bila druga hči Henrika IV. francoskega in Marije Medičejske ter sestra Ludvika XIII.. Leta 1619 se je poročila z Viktorjem Amadejem I., vojvodo savojskim, in se kot njegova soproga v Savoj vpeljala francoska kultura ter dvorna razkošnost. Po smrti moža leta 1637 je bila imenovana za regentko v imenu svojega najstarejšega sina, Frančiška Hiacinta, nato pa je po njegovi prezgodnji smrti 1638 regentko ostala v imenu svojega drugega sina, Karla Emanuela II. Uradno je bila regentka do leta 1648, a je v savoyski politiki ohranila velik vpliv vse do svoje smrti leta 1663.
Zgodnje življenje in poroka
Kristina je odraščala na razkošnem francoskem dvoru in prejemala vzgojo primerljivo drugim članom kraljeve družine, zlasti v duhu katolištva in francoskih dvornih običajev. Poroka z Viktorjem Amadejem I. je bila del dinastične politike in zavezništev med Francijo in Savojem; s tem je Savoj pridobil tesnejše vezi s francosko krono. Kristina je po prihodu v Torino prinesla francoske obleke, navade in način upravljanja na svoj nov dvor.
Vojvodinja in regentka
Ko je Viktor Amadej I. leta 1637 umrl, je Kristina prevzela regentstvo v imenu mladoletnega sina Frančiška Hiacinta. Po smrti Frančiška Hiacinta (1638) je nadaljevala regentstvo za naslednjega sina, Karla Emanuela II. Kot regentka je skušala ohraniti avtonomijo Savojske pri hkratnem vzdrževanju zavezništev s Francijo. Njeno uradno regentstvo je trajalo do 1648, ko je Karlo Emanuel dosegel starost, s katero je po takratnih pravilih lahko prevzel vlado; kljub temu je Kristina zaradi svojih političnih vezi in osebnega avtoriteta ostala ena najvplivnejših oseb savojskega dvora.
Notranji spori in mednarodna politika
Kristinino obdobje je zaznamovalo obdobje političnih trenj in oboroženih sporov znotraj dinastije. Del družine in nekateri vplivni člani savojskega plemstva so nasprotovali njeni močni usmerjenosti proti Franciji in so iskali podporo pri španskih silah. Ti notranji spori so občasno prerasli v odprte konflikte, ki so vplivali na stabilnost vojvodine. Kristina je v takih razmerah iskala zunanjo oporo pri francoskem dvoru, s katerim je bila povezana po rodu, in si prizadevala utrditi položaj svojih sinov ter centralno oblast vojvodine.
Kulturni vpliv in osebnost
Kristina je pogosto opisovana kot oseba z močno voljo, energična in včasih tudi napadalna — nekateri sodobniki so jo imeli za nestanovitno ali lahkomiselno, spet drugi so cenili njeno politično preudarnost in iznajdljivost. Najbolj trajen del njenega vpliva je kulturni: na savojski dvor je vpeljala francosko modo, navade in umetniška naročila, kar je vplivalo na razvoj dvorne kulture v Torinu. Bila je mecena umetnosti in arhitekture, njeno delovanje pa je prispevalo k večji prepoznavnosti Savojske kot pomembne sile v alpski regiji.
Smrt in zapuščina
Kristina je umrla 27. decembra 1663. Čeprav je uradno regentstvo končala leta 1648, je njena politična prisotnost zaznamovala še naslednja leta; vpliv, ki ga je imela na oblikovanje savoyske politike in dvorne kulture, je ostal očiten tudi v vladavini njenega sina Karla Emanuela II. V zgodovini je pogosto obravnavana kot ključna osebnost pri prehodu Savojske proti bolj centralizirani in kulturno povezani državni upravi z močnimi vezi do Francije.