Douglas Haig: poveljnik britanskih sil v 1. svetovni vojni (1861–1928)

Field Marshal Douglas Haig, 1st Earl Haig KT GCB OM GCVO KCIE ADC (rojen 19. junija 1861 v Edinburgu na Škotskem, umrl 29. januarja 1928 v Londonu) je bil general britanske vojske v prvi svetovni vojni.

Od leta 1915 do konca vojne je bil višji poveljnik britanskih sil v Franciji. Vodil jih je predvsem med bitko na Sommi, tretjo bitko pri Ypresu (Passchendaele), spomladansko ofenzivo in zadnjo stodnevno ofenzivo.

Zgodovinarji se pogosto prepirajo, ali je bil Haig dober general. V letih po vojni je bil priljubljen. Po njegovi smrti so nekateri zgodovinarji in politiki napisali knjige, v katerih so Haiga kritizirali. Trdili so, da je delal napake, zaradi katerih je bilo med britanskimi vojaki veliko žrtev, zlasti na Sommi in v Passchendaele; dobil je vzdevek "mesar Haig" ali "mesar s Somme". Tudi David Lloyd George, predsednik vlade v poznejših letih vojne, se ni strinjal s Haigom. Ena najbolj znanih knjig, ki je kritizirala Haiga, je bila knjiga Alana Clarka Osli (1961). Ta je znana kot stališče "levov, ki jih vodijo osli": ideja, da je imela Velika Britanija odlične vojake, a slabe generale.

Kljub temu so nekateri veterani in akademski zgodovinarji trdili, da je bil Haig odličen general. John Bourne na primer ugotavlja, da je Haig pomagal vojski uporabljati novo orožje in tehnologijo. John Terraine trdi, da je britanska vojska sicer izgubila veliko ljudi, vendar to glede na obseg spopadov ni presenetljivo, saj so druge države izgubile veliko več. Prav tako Gordon Corrigan trdi, da je Velika Britanija v vojni izgubila polovico manj ljudi kot Francija in Nemčija.

Zgodnje življenje in vojaška pot

Douglas Haig se je rodil leta 1861 v škotski družini z vojaškimi in javnimi povezavami. Pred prvo svetovno vojno je služil v različnih enotah britanske vojske in napredoval skozi stopničke poveljevanja. V času predvojnih let je spoznaval sodobne vojaške pristope in vzpostavljal stike, ki so mu kasneje olajšali prevzem najvišjih poveljniških funkcij.

Poveljevanje v prvi svetovni vojni

Haig je bil imenovan za višjega poveljnika britanskih sil v Franciji pozno leta 1915. Njegovo poveljevanje je bilo osredotočeno na vzpostavljanje velikega, strokovno organiziranega ekspedicijskega korpusa na zahodni fronti in na izvajanje obsežnih ofenzivnih operacij, katerih cilj je bila pretrganje nasprotnih obramb in prisilitev nasprotnika k propadu.

• Bitka na Sommi (1916): Haig je vodil sodelujoče sile pri eni največjih bitk vojne. Prvi dan bitke je nosil velike izgube; britanske enote so utrpele izjemno visok število žrtev, kar je sprožilo dolgoletne polemike o taktikah in načrtovanju.
• Passchendaele / tretja bitka pri Ypres (1917): ofenziva, ki je bila zaradi težkih vremenskih razmer in težav s terenom izjemno krvava in je dodatno okrepila spor glede Haigove presojnosti.
• Spomladanska ofenziva in sto dni (1918): Haig je moral sprva ustaviti nemške spomladanske ofenzive, kasneje pa je britansko poveljstvo sodelovalo v zavezniški protiofenzivi, ki je privedla do preboja in konca vojne.

Taktične spremembe, inovacije in prilagajanje

Pod Haigovim poveljstvom se je britanska vojska postopoma prilagajala novim oblikam vojne: uvedla je množično uporabo artilerije s natančnejšim načrtovanjem strelov, eksperimentirala in uvajala tanke ter vse bolj sodelovala z letalstvom in inženirskimi enotami. Nekateri zagovorniki Haiga poudarjajo, da je bilo pomembno, da je poveljstvo sposobno organizirati, opremiti in vzdrževati velike in kompleksne operacije, kar je zahtevalo tudi čas in določene izgube.

Spori in ocene

Haigova zapuščina je ena najbolj spornih v britanski vojaški zgodovini. Glavne točke kritike vključujejo:

• Uporabo taktik, ki niso dovolj upoštevale modernih obrambnih sposobnosti in so vodile do velikih človeških izgub.
• Nadzor nad operacijami, ki naj bi bil včasih pretirano vztrajen pri napadih kljub omejenim rezultatom.

Nasprotniki so izpostavljali tudi spore z nekaterimi politiki (na primer z Davidom Lloydom Georgeom) ter kulturne in moralne posledice visokih žrtev. Nasprotno pa so branilci Haigovih dejanj trdili, da je bil uspešen v organizacijskem in strateškem smislu, da je pomagal uvesti nove tehnologije v obsežno rabo ter da je njegovo poveljevanje prispevalo k zavezniški zmagi konec leta 1918. Večina sodobnih zgodovinarjev meni, da gre za kompleksno mešanico uspehov in napak, pri čemer je ocena odvisna od težišča — taktične podrobnosti proti strateškemu rezultatu.

Pozno življenje, čast in dediščina

Po vojni je Haig ostal javna oseba in je bil v očeh nekaterih narodni junak, v drugih pa predmet ostre kritike. Prejel je različna častna naziva in priznanja (kot so že navedeni KT, GCB, OM itd.). Po koncu vojne je deloval v dobrodelne namene, predvsem v povezavi z zadevami nekdanjih vojakov; njegova vloga pri skrbi za veterane je vplivala na to, kako se je spominjalo in obravnavalo ranjene ter demobilizirane vojake v Veliki Britaniji.

Zgodovinopisje in sodobni pogled

Zgodovinarji še vedno razpravljajo o Haigovem pomenu. V 1950.–1970. in kasneje se je pojavila močna kritična literatura, v 1980.–2000. pa so nekateri zgodovinarji začeli bolj uravnoteženo preučevati njegovo vlogo. Današnje ocene pogosto poudarjajo naslednje točke:

• Haigova sposobnost vodenja velikega vojaškega aparata in vzpostavitve logistike ter komunikacij kot odločilno pri doseganju končne zmage.
• Neizogibnost visokih žrtev pri frontalnih ofenzivah tistega časa, vendar tudi pomen učenja iz napak in postopnega izboljševanja taktik.
• Politične in družbene posledice Haigovega poveljevanja, vključno z javnim spominom in simboliko, ki je vplivala na britansko družbo po vojni.

Zaključek

Douglas Haig je ostal ena najbolj spornjih osebnosti prve svetovne vojne: zaveznik, ki je pomagal premagati nasprotnika in hkrati poveljnik, na katerega se vežejo velike človeške izgube. Njegova zapuščina je kompleksna in vključuje tako praktične prispevke k modernizaciji vojske kot tudi trajne debate o moralnosti in učinkovitosti taktik velike konvencionalne bitke.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Douglas Haig?

V: Kaj se je trdilo o Haigovi uspešnosti kot generala?

V: Kdo je napisal eno najbolj znanih knjig, v kateri je kritiziral Haiga?

V: Kaj nekateri veterani in akademski zgodovinarji trdijo o Haigovem delovanju?

V: Kaj je premier David Lloyd George menil o Douglasu Haigu?

V: Kdaj je umrl Douglas Haig?

Išči po črki