Bitka na Sommi 1916: potek, 1,5 milijona žrtev in zgodovinski pomen
Bitka na Sommi 1916: podroben potek, 1,5 milijona žrtev, usodne taktike in njen zgodovinski pomen v prvi svetovni vojni. Preberite zgodbo tragedije in lekcij.
Bitka na Sommi je potekala med prvo svetovno vojno, začela se je 1. julija 1916 in končala 18. novembra 1916. Bitka je dobila ime po francoski reki Sommi, kjer se je odvijala. Bila je ena največjih in najbolj krvavih bitk prve svetovne vojne ter simbol vojne izčrpavanja (attrition).
Politično-vojni kontekst
Glavni cilj zaveznikov (predvsem Velike Britanije in Francije) je bil razbremeniti pritiska na francoske sile pri Verdunu in prisiliti Nemčijo, da razprši svoje rezervne enote. Zavezniški načrt je predvideval obsežno topniško pripravo, po kateri bi pehota prešla v ofenzivo in prebila nemške položaje. Zaradi obremenjenosti francoskih enot pri Verdunu so glavno vlogo napadalcev prevzeli Britanci.
Potek operacij
Pred začetkom ofenzive so zavezniške enote pet dni obstreljevale nemške jarke, da bi uničili obrambne položaje in preprečili ognjene odzive. Kljub temu topništvo ni povsod doseglo pričakovanih rezultatov; nemški jarki so bili pogosto globoki in dobro zavarovani. 1. julija ob 7.30 so britanski generali ukazali svojim vojakom, naj zapustijo jarke in napadejo nemške položaje.
Prvi dan napada je bil za Britance izjemno krvav: britanske sile so utrpele približno 57.470 žrtev, med katerimi je bilo okoli 19.240 mrtvih. Britanska vojska je tako doživela eno najhujših enodnevnih izgub v svoji zgodovini. Nemška vojska je ocenila izgube prvega dne med 10.000 in 12.000 mož, francoske pa so znašale okoli 1.590 žrtev.
Napadi so se nadaljevali v dolgih, krvavih in pogosto neuspešnih naletih. V številnih sektorjih so britanski napadi naleteli na preživele nemške topničarje in dobro utrjene položaje, kar je povzročalo velike izgube med napadalci. V takšnih okoliščinah je bilo jasno, da so tradicionalne pehotne formacije in vojak z bajonetom izgubile taktično vrednost, dokler ni prišlo do boljšega usklajevanja topništva, pehote in drugih sredstev.
Tehnika, taktika in novosti
Bitka na Sommi je pokazala meje tedanjega topniškega sistema: obstreljevanje ni vedno povsem onesposobilo nasprotnikove obrambe ali žične ovire. Komunikacijske težave, slab nadzor in pomanjkljiva obveščevalna priprava so pogosto preprečevale učinkovitost napadov.
Pomembna novost je bilo tudi prvo množično bojevanje z uporabo oklepnih vozil: tanki so bili prvič uporabljeni v boju 15. septembra 1916 v okviru bojev na Sommi (bitka pri Flers–Courcelette). Njihov vpliv je bil omejen zaradi okvar, težav s terenom in majhnega števila, vendar so nakazali smer nadaljnjega razvoja kombiniranega bojevanja.
Žrtve in statistika
V bitki na Sommi je šlo za ogromne izgube na obeh straneh. Čeprav so posamezne številke različno navajane, strokovne ocene pogosto omenjajo, da je skupno število mrtvih, ranjenih in pogrešanih znašalo med približno 1 in več kot 1,2 milijona ljudi, odvisno od metodologije štetja. Nekateri zgodovinski viri navajajo tudi višje ocene; točno število se razlikuje, a jasno je, da gre za eno najhuje krvavih spopadov v prvo svetovno vojno. Za Veliko Britanijo je bitka posebej travmatična in pomembna v kolektivnem spominu zaradi velikih izgub, predvsem prvega dne.
Stroški bitke in relativno majhni ter počasni teritorialni dobički so v Veliki Britaniji sprožili velike polemike o poveljstvu, strategiji in smiselnosti takih ofenziv. V nemški in francoski literaturi je bil prvi dan Somme pogosto obravnavan kot del širšega konteksta velikih izgub iz let 1914–1915 in kot spremljevalnica bitke pri Verdunu.
Zgodovinski pomen in posledice
- Taktične lekcije: Somme je prisilila vojaške voditelje, da preoblikujejo taktiko — izboljšala se je uskladitev med topništvom in pehoto, začeli so se uvajati bolj sistematični koncepti 'skupinskega bojevanja' in kombiniranih sil.
- Tehnološki razvoj: Prva uporaba tankov je odprla pot k večji mehanizaciji in novim pristopom k napadom proti utrjenim položajem.
- Človeški strošek: Ogromne izgube so vplivale na javno mnenje in morale v državah udeleženkah in so prispevale k večji politični in družbeni napetosti v letih po vojni.
- Spomin in dediščina: Bojišča nad Sommo so danes spominska območja, pokopališča in muzeji; eden najbolj znanih je Thiepval Memorial za neidentificirane britanske in južnoafriške vojake. Bitka ostaja predmet številnih študij, knjig in spominov, ki obravnavajo ceno sodobnega oboroženega konflikta.
Zaključek
Bitka na Sommi ni prinesla odločilnega strateškega preloma, a je močno vplivala na potek in naravo vojne. Poudarila je meje tedanjih vojaških praks, pospešila tehnološki razvoj ter pustila globoke posledice za milijone vojakov in civilistov. Zgodovinsko gledano ostaja Somme simbol tragičnih izgub in hkrati poglavje, iz katerega so se začele razvijati sodobnejše metode bojevanja.
Britanski vojaki, ki so v bitki na Sommi zapuščali svoje okope ali "šli čez vrh".
Zemljevid s povzetkom sprememb frontne črte med bitko
Orožje
Strupeni plin
Nemci so sprva kot orožje uporabljali strupene pline. Uporabljali so klor, ki je imel močan vonj in zeleno barvo, zato ga je sovražnik zlahka opazil. Ko so ga Nemci uporabili, se je tudi vrnil proti njim. Začeli so nositi navlaženo blago na ustih in nosu. Material je deloval bolje, če so namesto vode uporabljali urin. Britanski vojaki so dobili bombažne blazinice in respiratorje. Smrt zaradi klornega plina je bila zelo boleča, saj se je žrtev po pekočih bolečinah v prsih zadušila. Nemci so začeli uporabljati drug plin, imenovan fosgen, ki so ga mešali s klorom. Fosgen je bil smrtonosnejši od klora, bil je brezbarven in je dišal po plesnivem senu, na žrtev pa je začel delovati šele po 24 urah.
Puške (pištole)
Puške so uporabljali vojaki v jarkih. Glavna vrsta puške, ki so jo uporabljali, je bila puška z zaklepom, ki je lahko izstrelila 15 nabojev na minuto in ubila osebo na razdalji 1,4 kilometra. To puško je izumil Škot James Paris Lee v Ameriki. Puška je imela kovinsko škatlo, v kateri so bili naboji nameščeni na vzmeti. Ko se je zapah odprl, je vzmet potisnila naboje proti omejevalniku, zapah pa je pri zapiranju potisnil zgornji nabojnik v nabojnik. Ko je bila puška izstreljena, se je pri odpiranju zapaha izstrelil prazen nabojnik, pri povratnem gibu pa se je naložil nov naboj. V nabojnikih je bilo po 3, 5 ali 29 nabojev. []
Strojne puške
Uporabljene strojnice so bile velike in za njihovo upravljanje so bili potrebni vsaj štirje moški. Postaviti jih je bilo treba na ravno površino. Imeli so moč ene puške. Večji terenski topovi so za upravljanje potrebovali do 12 ljudi. Streljali so z izstrelki, ki so ob zadetku eksplodirali. Strojne puške so bile za Nemce velika sila, saj so jih v celoti izkoristili, ker so britanske sile preprosto šle čez nikogaršnjo zemljo naravnost v odprt strelski ogenj. Britanci niso imeli dostopa do številnih strojnic, zato je bila njihova naloga še težja, saj so imeli Nemci prednost, ker so bili njihovi položaji višji od britanskih.
Rezervoarji
Prvi tank se je imenoval "Little Willie" in je imel tričlansko posadko. Njegova največja hitrost je bila 3 km/h, zato ni mogel prečkati jarkov. Prva tankovska bitka, Flers-Courcelette, imenovana po dveh vaseh, ki sta bili cilj napada, se je začela 15. septembra 1916. Od 49 tankov, ki bi morali biti tam, jih je prispelo le 36. To je bila prva uporaba tankov v prvi svetovni vojni, a ker so bili le rahlo oboroženi in ker je bila njihova mehanika pogosto napačna, niso imeli velikega učinka. Kljub temu so bile žrtve v posadkah tankov majhne.
Rudniki
Z minami lahko sovražnika raznesete in ga resnično šokirate. Protipehotne kopenske mine se uporabljajo že od izuma strelnega prahu, v 18. in 19. stoletju pa so jih uporabljali pri obrambi prebojev v trdnjavah (britanski napad na prelom pri Badajozu je zaradi min utrpel veliko žrtev). Vendar so se te aktivirale na daljavo, tako da je branilec v ustreznem trenutku prižgal zelo hitro gorečo vžigalno vrvico. Britanci so prvo jutro bitke na Sommi uporabili 11 min, da bi presenetili in poškodovali nemško frontno črto. Luknje, ki so jih pustile mine, so Nemci pozneje uporabili za mitraljeze. Vojaki, ki so postavljali mine, so se imenovali saperji.
Okopi
V jarkih je bilo veliko bolezni. Stranišča v jarkih so bila večinoma vedra in luknje. To je pomenilo, da so se bolezni, kot je dizenterija, zelo hitro širile. Dizenterija povzroča bolečine v želodcu in drisko, včasih pa tudi bolezen. Telo lahko postane zelo dehidrirano, kar lahko povzroči smrt. Oskrba z vodo v jarkih ni bila zelo dobra. Da bi očistili umazano vodo, ki so jo možje nabirali iz lukenj po strelah, so ji dodajali apneni klorid, vendar vojakom okus apnenega klorida ni bil všeč - imela je okus po naši bazenski vodi!
Vojaki v jarkih so trpeli zaradi uši. Nekdo jih je opisal kot "bledo plave barve, po telesu pa so puščale rdeče madeže ugrizov". Drug vojak je dejal: "Te stvari so ležale v šivih hlač, v globokih brazdah dolgih debelih volnenih hlač in so se zdele nepremagljive v svojem globokem zakopu. S prižgano svečo na mestu, kjer so bile najdebelejše, so poskakovale kot kitajski krekerji. Po enem takem početju sem imel obraz prekrit z majhnimi krvavimi madeži iz izjemno velikih, ki so se preveč močno razblinili." Poleg tega, da so uši povzročale veliko praskanja, so prenašale tudi bolezni. Ta je bila znana kot pirreksija ali vročica v jarkih. Prvi simptomi so bili strelne bolečine v nogah, ki jim je sledila zelo visoka vročina. Bolezen ni ubila vojakov, vendar jim je preprečila, da bi se borili. Okopna noga je bila okužba, ki jo je povzročilo dolgotrajno stoječe mokro stanje in nezmožnost sušenja čevljev in nogavic. Stopala so najprej otrpnila, nato pa postala rdeča ali modra, in če je prišlo do gangrene, so vam morda morali nogo amputirati. Brigadni general Frank Percy Crozier je trdil, da: "Boj proti bolezni, znani kot stopala v jarkih, je bil neprekinjen in težaven." Edini način, kako se znebiti okopnega stopala, je bil sušenje stopal in menjava nogavic večkrat na dan.
Številnim moškim, ki so bili ranjeni v jarkih, so amputirali dele telesa. To se je zgodilo, ker so bili ranjeni ali pa so jih odtrgale mine ali izstrelki.
Veliko je bilo tudi težav s podganami, saj je bilo veliko trupel. Eden od vojakov, Harry Patch, je trdil, da so bile velike kot mačke. Drugi je dejal: "Podgane so bile ogromne. Bile so tako velike, da bi pojedle ranjenega človeka, če se ne bi mogel braniti!" Podgane so najprej pojedle oči, nato so se zakopale v truplo in pojedle notranjost.
Območje med obema stranema se je imenovalo Nikogaršnja zemlja in je bilo zelo nevarno, saj je bilo na njem veliko bodeče žice in strelskih lukenj, Nikogaršnja zemlja pa je običajno morje blata. Vojaki, ki so šli čez vrh, so bili lahka tarča za sovražnikove strojnice. V bitki so zavezniki izgubili približno 600.000 mož, Nemci pa prav toliko.
Valižanski princ
Waleski princ je kot štabni častnik služil na Sommi. Resnično je bil razočaran, ker ni sodeloval v bojih. Vendar pa je razumevanje, ki ga je dobil med služenjem, in občudovanje, ki si ga je prislužil pri navadnih moških, vplivalo na preostanek njegovega življenja kot valižanskega princa in Edvarda VIII.
Danes
Danes je na kraju, kjer je potekala bitka na Sommi, veliko pokopališč, vojnih spomenikov in muzejev, ki jih lahko ljudje obiščejo in se jim poklonijo.
Nekateri kmetje najdejo tudi ostanke bodeče žice, kar se imenuje "pobiranje železa".
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila bitka na Sommi?
O: Bitka na Sommi je bila bitka, ki je potekala v prvi svetovni vojni. 1. julija 1916 in 18. novembra 1916 se je začela in končala v bližini francoske reke Somme.
V: Koliko žrtev je bilo prvi dan bitke?
O: Prvi dan bitke je bilo 57 470 žrtev, od tega 19 240 ubitih. Francoska vojska je imela 1.590 žrtev, nemška vojska pa je izgubila od 10.000 do 12.000 mož.
V: Kdo je v tej bitki načrtoval skupni napad?
O: Zavezniki (Britanci in Francozi) so med to bitko načrtovali skupni napad, vendar je zaradi zasedenosti Francije z drugo bitko (bitka pri Verdunu) napadla le Velika Britanija.
V: Koliko ljudi je med to bitko umrlo ali je bilo pogrešanih?
O: V tej bitki je umrlo, bilo ranjenih ali pogrešanih več kot 1,5 milijona ljudi. To je bila z vidika Velike Britanije ena najhujših bitk v prvi svetovni vojni.
V: Kaj so britanski generali počeli 1. julija ob 7.30?
O: Britanski generali so 1. julija ob 7.30 uri ukazali svojim vojakom, naj zapustijo okope in se približajo nemškim okovom.
V: Zakaj britanski napad v nekaterih primerih ni uspel?
O: V nekaterih primerih, ko je ob podpori njihovega topništva preživelo dovolj nemških strojnic, britanski napad ni uspel in je terjal številne žrtve.Odločila je učinkovitost obrambnega orožja.V takem okolju je bil vojak z bajonetom zastarel, pehotne formacije pa neuporabne.
Iskati