Francis Bacon: angleški filozof, državnik in utemeljitelj znanstvene metode

Francis Bacon — angleški filozof in državnik, utemeljitelj znanstvene metode. Odkrijte njegovo življenje, politične spore in trajni vpliv na moderno znanost.

Francis Bacon, 1. vikont St. Alban KC (22. januar 1561 – 9. april 1626), je bil angleški filozof, državnik in pisatelj. Šteje se za enega najpomembnejših mislecev prehoda iz renesanse v zgodnje moderno obdobje, saj so njegove ideje močno vplivale na razvoj znanstvene miselnosti in metod raziskovanja narave.

Zgodnje življenje in izobraževanje

Rodil se je v Londonu kot sin sira Nicholasa Bacona in nečak vplivnega svetovalca kraljice Elizabete, Williama Cecila. Kot mladenič se je izobraževal na kolidžu Trinity v Cambridgeu, kjer je pridobil temeljno humanistično in naravoslovno izobrazbo. Po vrnitvi v London se je usmeril k študiju prava in začel kariero v pravu ter pravosodju — njegova povezanost z zakonom je kasneje vplivala tudi na njegovo politično kariero.

Politična kariera in javno življenje

Njegova prva zaposlitev je bila povezana z odvetništvom. Postal je član parlamenta in kot vpliven pravnik in svetovalec je sodeloval pri pomembnih državnih zadevah. Leta 1586 je sodeloval pri preiskavi, povezani z zaroto in sojenjem Mariji Škotski, kar je v političnem smislu utrdilo njegov ugled. Pozneje je med drugim deloval kot pravni svetovalec in zasedal zaporedne visoke položaje na dvoru.

Bacon je bil v 1590‑ih tudi v odnosih z vplivnimi osebami; leta 1591 je sklenil prijateljstvo z Robertom Deverauxom, grofom Essexa, od katerega je prejel dragocena darila. Ko je Essex leta 1601 vodil upor proti kraljici, je bil Bacon med tistimi, ki so sodelovali pri preiskavi in pripravi primerov, kar je vodilo do Essexove usmrtitve.

Finančne težave so Bacona pogosto spravljale v neprijetne položaje — pogosto je preveč zapravljal in je imel dolgove; leta 1601 so ga celo aretirali zaradi dolgov. Po prihodu na prestol kralja Jamesa I. leta 1603 pa se mu je položaj izboljšal; istega leta je bil vitez. V naslednjih letih je napredoval in zasedal visoke državne položaje — 1606 se je poročil z Alice Barnham, naslednje leto pa je bil povišan na položaj generalnega odvetnika (po navedbah nekaterih virov je v tem obdobju opravljal tudi naloge, povezane s položaji višjega tožilstva in državnega prava). Kasneje je dosegel še višje funkcije, vključno z generalnim tožilcem, lordom čuvajem in sčasoma lordom kanclerjem.

Nadeli mu nazive in padec

Leta 1618 je bil povišan v naslov baron Verulam, leta 1621 pa mu je bil dodeljen naziv vikont St Albans. Ker ni imel zakonitih otrok, sta oba naslova z njim izumrla ob njegovi smrti.

Kljub državni službi je Bacon uporabljal svoj položaj tudi za osebno obogatitev, kar je pritegnilo pozornost parlamenta. Leta 1621 so ga obtožili korupcije; bil je obsojen, kaznovan z visoko denarno kaznijo in odstranjen z vseh javnih funkcij. Kralj Jakob I. je sicer pozneje razveljavil nekatere sankcije in mu podelil milost, vendar je bil Bacon za krajši čas zaprt v londonskem Towru. Ta dogodek je močno prizadel njegov ugled, a ni izbrisal njegovega vpliva na intelektualno zgodovino.

Filozofija, znanstvena metoda in zanimanje za eksperiment

Bacon je postal najbolj znan kot vodilni mislec novih pristopov k razumevanju narave. V svojih spisih je utemeljil in populariziral način razmišljanja, ki poudarja izkušnjo, opazovanje in sistematično preverjanje — pristop, ki ga danes imenujemo Baconova metoda oziroma induktivna metodologija. Temeljna ideja je, da raziskovalec najprej skrbno opazuje svet in izvaja poskuse, nato na podlagi zbranih podatkov oblikuje razlage ali hipoteze in jih z nadaljnjimi, ponovljivimi poskusi preverja ter popravi ali zavrne.

V Baconovem času je bila meja med znanostjo, naravoslovjem in različnimi oblikami naravoslovne mistike precej zabrisana — metodo opazovanja so pogosto mešali z magijo, hermetizmom in alkimijo. Alkimija je proučevala elemente (ogenj, zemljo, vodo, zrak) in si prizadevala, med drugim, spremeniti svinec v zlato. Bacon je bil do nekaterih teh praks kritičen, hkrati pa je sam podpiral eksperimentalni pristop k naravi in verjel, da je cilj znanosti izboljšanje človeškega življenja z obvladovanjem naravnih sil.

Glavna dela

• Essays (prve izdaje 1597, razširjene ponatise 1612, 1625) — kratke, aforistične razprave o družbenih, moralnih in političnih temah.
• The Advancement of Learning (1605) — pregled stanja učenosti in predlogi za prenovo znanja.
• Novum Organum (1620) — ključno filozofsko delo, del večjega projekta Instauratio Magna, v katerem Bacon predstavi metodo indukcije in napade logične napake, ki jih imenuje "idoli" (motnje uma).
• The New Atlantis (izdano po smrti, 1627) — utopični roman, ki ponazarja njegovo vizijo idealnega raziskovalnega društva in pomena organiziranega eksperimentiranja (predhodnik ideje o raziskovalnih institucijah, kakršna je kasneje postala Royal Society).

Smrt in zapuščina

Bacon je umrl 9. aprila 1626. Po eni izmed pogosto pripovedovanih zgodb je zbolel za pljučnico, potem ko se je izpostavil mrazu med eksperimentom z ohranjanjem perutnine na snegu — pripoved ilustrira njegovo neposredno ukvarjanje z eksperimentalnimi postopki do konca. Pokopan je v cerkvi sv. Mikaela v St Albansu.

Njegov intelektualni vpliv je izjemen: veljal je za očeta empirizma in velikega spodbujevalca sistematičnega, praktično usmerjenega raziskovanja. Njegove ideje o indukciji in organizaciji znanstvenega dela so pomembno vplivale na razvoj moderne znanosti in institucij za eksperimentalno raziskovanje, kot je bila pozneje ustanovljena Royal Society. Čeprav so ga sodne in moralne obtožbe v njegovih zadnjih letih delno osenčile, je filozofija in metoda, ki jo je razvijal, oblikovala temelje znanstvenega pristopa v naslednjih stoletjih.

Njegova zapuščina je dvojna: bil je tako priznan kot literarist in esejist, kot tudi revolucionaren teoretik znanstvene metode — njegovi spisi in ideje ostajajo predmet študija v filozofiji znanosti, zgodovini znanosti in literaturi.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Francis Bacon?

V: Kakšen naziv je imel?

V: Kdaj je živel?

V: Kakšna je njegova zapuščina?

V: Kje se je rodil?

V: Kakšen mislec je bil?

V: Kako je njegovo delo vplivalo na družbo?

Išči po črki