Greta Tintin Eleonora Ernman Thunberg (rojena 3. januarja 2003) je švedska aktivistka. Znana je po svojem delu proti podnebnim spremembam, ki je priljubljen primer mladinskega aktivizma. Protestirati je začela 20. avgusta 2018 pred švedskim parlamentom v Stockholmu. Decembra 2018 se je udeležila konference Združenih narodov o podnebnih spremembah. Naslednji mesec je imela govor na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu.

Prejela je številne nagrade. Trije norveški poslanci so jo predlagali za Nobelovo nagrado za leto 2019.

15. marca 2019 je proti podnebnim spremembam protestiralo približno 1 400 000 ljudi po vsem svetu, večinoma študentov. 24. maja 2019 je potekal drugi večji protest.

Decembra 2019 je revija Time Thunberga razglasila za osebo leta 2019.



Zgodnje življenje in osebno ozadje

Greta Thunberg se je rodila v Stockholmu v umetniški družini; njena mati je operna pevka Malena Ernman, njen oče pa igralec Svante Thunberg. Že kot otrok je bila zelo zaskrbljena zaradi podnebne krize. Ko je bila mlajša, so ji diagnosticirali Aspergerjev sindrom, selektivno mutizem in motnjo obsesivno-kompulzivnega vedenja; Greta je to kasneje opisala kot del svoje identitete in kot nekaj, kar ji pomaga ostati osredotočena pri njenem delu.

Šolski štrajk in gibanje Fridays for Future

Greta je avgusta 2018 začela štrajkovati pred švedskim parlamentom z napisom "Skolstrejk för klimatet" (šolski štrajk za klimo). Njeno enodnevno dejanje je preraslo v mednarodno gibanje, znano kot Fridays for Future, ki ga je posvojila množica mladih po svetu. Gibanje je organiziralo vrsto množičnih protestov in štrajkov za zahteve po hitrejših in bolj ambicioznih ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Javni govori, ključni dogodki in potovanja

Greta je nastopila na številnih pomembnih mednarodnih forumih. Decembra 2018 je prisostvovala na konferenci COP24 v Katovicah, Poljska. V januarju 2019 je govorila na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Avgusta 2019 je preplula Atlantski ocean z jadrnico Malizia II, da bi se izognila letalskim emisijam in se udeležila Znanstvenega vrha ZN ter podnebnega shoda v New Yorku. 23. septembra 2019 je na Vrhu ZN za podnebje imela odmeven govor, v katerem je obtožila voditelje, da “so nam ukradli sanje in otroštvo” in jih z besedami »How dare you?« neposredno pozvala k dejanjskim ukrepom.

Publikacije in nagrade

Greta je izdala tudi zbirko svojih govorov z naslovom No One Is Too Small to Make a Difference (2019), ki je dosegla široko branost. Poleg naslova Osebe leta, ki ji ga je podelila revija Time, je bila večkrat nominirana in nagrajena ter je prejela številne častne omembe in priznanja. Že v začetnih fazah njenega angažmaja so jo trije norveški poslanci predlagali za Nobelovo nagrado za leto 2019, nominacije pa so se pojavljale tudi v kasnejših letih.

Kritike, nasprotovanja in vpliv

Greta je bila tarča tako široke podpore kot ostre kritike. Nekateri politični predstavniki, komentatorji in zagovorniki statusa quo so jo kritizirali ali osebno napadli, hkrati pa so ji drugi priznali velik vpliv pri dviganju javne zavesti o podnebnih spremembah. Njeno delovanje je spodbudilo množični politični in družbeni dialog, vplivalo na medijsko poročanje in prispevalo k pritisku na politike, da oblikujejo ambicioznejše podnebne cilje.

Pomen in nadaljnje delo

Thunberg je ključna figura sodobnega mladinskega okoljevarstvenega gibanja. Svojim neposrednim nastopom, doslednostjo in sposobnostjo mobilizacije mladih je prispevala k globalni vidnosti podnebne krize. Čeprav so se strategije in odzivi posameznih držav razlikovali, je njen prispevek k razpravi o nujnih ukrepih za omejitev segrevanja Zemlje neizpodbiten. Greta še naprej nastopa na konferencah, vodi kampanje in sodeluje z različnimi okoljskimi iniciativami ter spodbuja mlade po svetu k političnemu udejstvovanju.