Henry Miller — ameriški pisatelj, avtor 'Rakov trop' in prepovedanih romanov
Henry Miller (26. december 1891 - 7. junij 1980) je bil ameriški pisatelj, znan po svojih romanih. Številni njegovi romani so bili deloma avtobiografski in v njih je uporabljal slog toka zavesti. Njegova najslavnejša dela so Rakov trop, Črna pomlad, Kozorogov trop in Rožno križanje. Temeljijo na njegovih izkušnjah v New Yorku in Parizu. Vsa so bila v ZDA do šestdesetih let 20. stoletja prepovedana, ker so vsebovala eksplicitne opise spolnosti in nespodoben jezik. Pisal je tudi potopisne spomine in literarne kritike ter slikal akvarele.
Življenje in ustvarjanje
Henry Miller se je rodil konec 19. stoletja v ZDA. Po mladosti, ki jo je preživel z različnimi deli in izkušnjami v New Yorku, je v poznih 1920‑ih in zgodnjih 1930‑ih odšel v Pariz, kjer je nastala večina njegovih najbolj znanih del. Pariz mu je omogočil svobodo izražanja, stik z drugimi umetniki in pisatelji ter priložnost, da je razvijal svoj neposreden, ekspresiven stil.
Miller je bil večkrat poročen in ni skrival svoje raznovrstne osebne življenjske izkušnje, ki jih je pogosto vključeval v romana in eseje. Med njegovimi pomembnimi poznanstvi je bila avtorica Anaïs Nin, ki mu je stala ob strani v začetnih letih njegove kariere in mu pomagala pri objavah in urejanju besedil.
Stil in teme
V svojih besedilih je Miller uporabljal kombinacijo avtobiografskih fragmentov, tok zavesti, filozofskih premislekov in provokativen, neposreden jezik. Njegovi romani raziskujejo:
- samozavedanje in ustvarjalnost posameznika,
- kritiko modernega, potrošniškega načina življenja,
- izkušnje umetniškega in boemskega življenja,
- seksualnost kot del človeške narave in ustvarjalnega procesa.
Njegov slog je včasih razglašen kot anarhičen in fragmentaren, vendar je vedno usmerjen k iskanju iskrenega, neposrednega glasu.
Glavna dela
Med njegovimi najbolj znanimi deli so:
- Rakov trop (Tropic of Cancer) — pogosto navajan kot eden najbolj provokativnih romanov 20. stoletja;
- Kozorogov trop (Tropic of Capricorn) — dopolnitev njegovega primera avtobiografskega romana o ameriškem in pariskem obdobju;
- Rožno križanje (trilogija, pogosto v angleščini znana kot The Rosy Crucifixion: Sexus, Plexus, Nexus);
- Črna pomlad (Black Spring) — zbirka krajših pripovedi in razmišljanj.
Prepovedi, sodni postopki in sprejem javnosti
Zaradi eksplicitnih opisov spolnosti in grobega jezika so bila Millerjeva dela dolgo časa predmet cenzure. V ZDA so bila njegova najbolj znana dela do šestdesetih let 20. stoletja pogosto umaknjena z izdaj ali predmet sodnih prepovedi. Vendar so postopoma — z odločitvami založnikov, podpornikov svobode govora in zlasti s pravnimi izzivi — omejitve padle, kar je odprlo pot za širšo javno razpravo o literarni svobodi in mejah sprejemljivosti v književnosti.
Druga ustvarjalna področja
Poleg proze je Miller pisal tudi eseje, potopisne zapise in literarne kritike. Bil je tudi vizualni umetnik in je ustvarjal akvarele ter risbe, ki so bile občasno razstavljene. Njegova dela so prevedena v številne jezike in so vplivala na več generacij pisateljev — zlasti na tiste, ki so iskali večjo prostost izraza in neposrednost v pisanju.
Zapustina in vpliv
Henry Miller ostaja ena od kontroverznih, a pomembnih osebnosti moderne literature. Njegov vpliv je razviden pri poznejših avtorjih, zlasti pri tistih, ki so prisegli na avtentičnost, subjektivnost in neposrednost ter so želeli preseči tedanje družbene tabuje. Čeprav so njegova dela še vedno predmet debat o umetnosti in moralnih mejah, mu literarni zgodovinarji pripisujejo pomembno vlogo pri razvoju sodobne proze 20. stoletja.
Izbor nadaljnjih virov
Za poglobljeno razumevanje Millerjevega dela so koristni prevodi njegovih romanov, zbirke esejev in biografske študije, ki obravnavajo tako njegove literarne tehnike kot zgodovinski in kulturni okvir njegovega ustvarjanja.
Življenje
Miller se je rodil v New Yorku. Njegovi starši so bili Američani nemškega rodu. Njegov oče je delal kot krojač. Miller si je vedno želel postati pisatelj, vendar je v mladosti opravljal več različnih del. Med prvo svetovno vojno je delal kot uradnik na ameriškem vojnem ministrstvu (zdaj se imenuje Ministrstvo za obrambo). Nato se je zaposlil kot novinar časopisa The Washington Post. To delo je po treh dneh pustil in se vrnil v New York. V New Yorku je delal za telegrafsko družbo Western Union. Leta 1917 se je poročil z Beatrice Sylvas Wickens, pianistko.
Leta 1924 je zapustil Beatrice in njunega otroka ter se poročil s taksistko June Edith Smith. Taksi plesalka je bila ženska, ki je bila plačana za ples z moškimi v plesnih dvoranah. Opustil je službo pri telegrafskem podjetju in začel delati kot pisatelj s polnim delovnim časom. Miller in June sta živela v Greenwich Villageu. Leta 1928 sta odšla v Pariz in tam ostala nekaj mesecev. Leta 1929 se je ločil od June in se sam vrnil v New York. Leta 1934 se je od njega ločila. Leta 1930 se je sam vrnil v Pariz. Zaposlil se je kot korektor za pariško izdajo časopisa New York Herald Tribune. Korektor je neke vrste urednik, ki na prvem natisu besedila preveri napake. Poleg tega je pisal svoje romane. Njegov prvi pomembni roman, Tropic of Cancer, je izšel leta 1934 v Parizu pri založbi Obelisk Press. Črna pomlad je izšla leta 1936, Tropik kozoroga pa leta 1939. Postal je tesen prijatelj pisateljice Anaïs Nin. Pomagala mu je pri objavi knjige Tropski rak in napisala predgovor k njej. Miller je ostal v Parizu do junija 1939.
Naslednje leto je živel na grškem otoku Krfu. Na Krfu je bil gost pisatelja Lawrencea Durrella. Miller je svoj obisk opisal v svojih popotniških spominih The Colossus of Maroussi. Objavljen je bil leta 1941. Miller je menil, da je to njegovo najboljše delo. Ko se je začela druga svetovna vojna, se je Miller vrnil v Združene države. Več let je živel v Big Sur v Kaliforniji. Big Sur leži ob Tihem oceanu v bližini mesta Carmel. Tam so živeli številni pisatelji in umetniki. V Big Surju je Miller začel pisati roman Sexus, prvi del trilogije Rožno križanje. Objavljen je bil leta 1949 in pripoveduje o njegovem zgodnjem življenju v New Yorku in prvih dveh zakonih. Druga dva romana iz trilogije sta bila Plexus, objavljen leta 1953, in Nexus, objavljen leta 1959. Nadaljujeta zgodbo o njegovem drugem zakonu in letih, ki jih je preživel v Parizu. Leta 1963 se je Miller preselil v Pacific Palisades blizu Los Angelesa. Tam je živel do konca svojega življenja.
Miller se je poročil še trikrat. Leta 1944 se je poročil z Janino Lepsko. Bila je študentka filozofije in 30 let mlajša od njega. Razvezala sta se leta 1952. Leta 1953 se je poročil z Evo McClure. Bila je umetnica in skoraj 40 let mlajša od njega. Ločila sta se leta 1962. Kmalu po ločitvi se je poročil z Hoki Tokudo, japonsko zabavljačico. V nočnih klubih je igrala klavir. Ko je Miller leta 1980 pri 88 letih umrl, nista več živela skupaj. Miller je imel tri otroke: Barbaro iz prvega zakona z Beatrice Wickens ter Anthonyja in Valentina iz tretjega zakona z Janino Lepsko.