John HAPPY JACK Gilbert (1842–1865) je bil znan avstralski krivolovec in član več odmevnih tolp, ki so v 19. stoletju terorizirale podeželje Nove Južne Walesa. Zaradi velikega števila ropov in pustolovskega sloga so ga pogosto opisovali kot enega najbolj spopadljivih in tveganih članov takratnih tolp.

Zgodnje življenje

Rodil se je v Hamiltonu v Kanadi leta 1842. V Avstralijo je prišel s svojo družino leta 1852, ko je bil star približno 10 let; družina se je preselila v upanju na srečo med zlatokopi v Viktoriji v Avstraliji. Kot mlad fant se je navadil na življenje ob rudnikih in odprtem podeželju, pri približno 12 letih pa je začel delati pri delu s konji, kar mu je kasneje dalo spretnosti, ki so mu prišle prav kot krivolovcu in jezdecu tolpe.

Vstop v svet tolpaštva in veliki rop

Ko je bil star približno 20 let, je Gilbert živel v Novem Južnem Walesu blizu Forbesa. Vstopil je med člane tolpe, ki jo je vodil Frank Gardiner, kjer je spoznal tudi Bena Halla. Z Gardinerjem in Hallom je sodeloval pri enem najbolj znanih ropov zlata v avstralski zgodovini: leta 1862 je tolpa v okolici Eugowre oropala zlatonosno kočijo oziroma kočijo z zlatom (slavni rop pri Eugowra), dogodek, ki je močno dvignil slavo in lov na tolpo.

Beg, vrnitev in oblikovanje nove tolpe

Po velikem ropu je vodja Gardiner odšel v Queensland, da bi se izognil policiji. John Gilbert se je začasno umaknil na Novo Zelandijo, toda že maja 1863 se je vrnil v Avstralijo. Ob vrnitvi se je povezal z Benom Hallom in pomagal ustanoviti novo tolpo, ki je delovala v osrednjem zahodnem delu Nove Južne Walesa. Tolpa je postala znana po ropih poštnih in zlatih kočij, ropih gostiln in včasih tudi spopadih s policijo.

Metode, sloves in značilnosti

  • Gilbert je bil cenjen kot nadarjen jezdec in dober poznavalec podeželja, kar je tolpi dajalo vojaško prednost pri begu pred oblastmi.
  • Bil je znan tudi po pogosti uporabi sile; očividci so ga opisovali kot tvegano in pogosto nasilno osebo, kar je prispevalo k njegovi zloglasnosti.
  • Skupaj s Hallom je sodeloval pri več spretno izpeljanih ropih, ki so občasno v javnosti sprožili mešane odzive — od občudovanja drznosti do ogorčenja nad nasiljem.

Smrt in zapuščina

John Gilbert je umrl leta 1865 med spopadom s policijo v Novi Južni Walesu. Njegova smrt je zaznamovala konec ene izmed bolj aktivnih faz tolpe, ki sta jo soustvarjala Hall in Gilbert. Po njegovi smrti so oblasti še okrepile prizadevanja za zatiranje tolp, pojavila pa se je tudi zakonodaja, s katero so skušali omogočiti učinkovitejše pregona in okrepiti moč oblasti proti oboroženim tolpam.

Gilbertova zapuščina je dvoslojna: na eni strani je del zgodovine avstralskega podeželja in narodnih pripovedi o “bushrangerjih”, na drugi pa opomin na nasilje in negotovost, ki ju je tolpa prinesla v skupnosti. Njegovo življenje in dejanja še danes zanimajo zgodovinarje in ljubitelje zgodovine Avstralije, saj osvetljujejo obdobje zlate mrzlice in nastajanja pravne države v kolonialni dobi.