John of Gaunt
John of Gaunt (John Plantagenet, 1. vojvoda Lancasterski, 1. vojvoda Akvitanski, 6. marec 1340 - 3. februar 1399) je bil član rodbine Plantagenet, ki je Angliji vladala več kot 300 let. Gaunt je bil tretji preživeli sin Edvarda III. in Filippe Hainaultske. Bil je oče Henrika IV.
Gaunt je bil mlajši brat Edvarda, črnega princa. Imel je velik vpliv na angleški prestol v času otroštva svojega nečaka Riharda II. in v naslednjih obdobjih političnih sporov. Ne domneva se, da je bil nasprotnik kralja.
Med zakonitimi moškimi dediči Janeza iz Gaunta, Lancasterji, so bili kralji Henrik IV, Henrik V in Henrik VI. Med njegovimi drugimi zakonitimi otroki sta bili s prvo ženo Blanche hčerki Filippa Portugalska in Elizabeta, vojvodinja Exeterska, z drugo ženo Konstancijo pa hči kraljica Katarina Kastiljska.
John je imel zunaj zakona pet otrok, enega že v zgodnjem otroštvu z damo, ki je čakala na njegovo mater, in štiri s Katherine Swynford, Gauntovo dolgoletno ljubico in tretjo ženo. Ti otroci so dobili priimek Beaufort (po nekdanji francoski posesti vojvode). Beaufortovi otroci, trije sinovi in hči, so bili uzakonjeni s kraljevimi in papeževimi dekreti, potem ko sta se John in Katherine leta 1396 poročila. Njun polbrat Henrik IV. je pozneje dodal določilo, da ne smejo podedovati prestola.
Potomci tega zakona so bili Henry Beaufort, škof v Winchestru in kasneje kardinal, Joan Beaufort, grofica Westmorlandska, babica kraljev Edvarda IV. in Riharda III., John Beaufort, 1. grof Somersetski, praded kralja Henrika VII; in Joan Beaufort, škotska kraljica, po kateri so se od leta 1437 dalje rodili vsi kasnejši škotski vladarji, od leta 1603 dalje pa zaporedoma vladarji Anglije, Velike Britanije in Irske ter Združenega kraljestva do danes. Tri naslednje hiše angleških vladarjev od leta 1399 - hiše Lancaster, York in Tudor - so iz Janeza izhajale prek Henrika Bolingbroka, Joane Beaufort in Janeza Beauforta.
Lancasterjevega najstarejšega sina in dediča, Henryja Bolingbroka, vojvodo Herefordskega, je kralj Rihard II. leta 1398 poslal v desetletno izgnanstvo kot rešitev spora med Herefordom in Thomasom de Mowbrayem, vojvodo Norfolškega.
Ko je Janez iz Gaunta leta 1399 umrl, so njegova posestva in nazivi propadli v korist krone, saj je kralj Rihard II. Hereford označil za izdajalca in mu kazen spremenil v dosmrtno izgnanstvo. Henrik Bolingbroke se je vrnil iz izgnanstva, da bi si povrnil dediščino in odstavil Riharda. Bolingbroke je nato vladal kot angleški kralj Henrik IV (1399-1413), prvi izmed potomcev Janeza iz Gaunta, ki je zasedel angleški prestol.
Zaradi velikodušnih zemljiških donacij je bil John ne le eden najbogatejših ljudi v svojem obdobju, temveč tudi eden najbogatejših ljudi, ki so kdajkoli živeli. Ob upoštevanju stopnje inflacije je bila njegova vrednost v sodobnem času enaka 110 milijardam dolarjev, kar ga uvršča na šestnajsto mesto najbogatejših ljudi v zgodovini.
Grad Kenilworth, vojvodova trdnjava
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Janez iz Gaunta?
O: Janez iz Gaunta je bil član rodbine Plantagenetov, ki je Angliji vladala več kot 300 let. Bil je tretji preživeli sin Edvarda III. in Filipe Hainaultske ter oče Henrika IV.
V: Kakšen vpliv je imel na angleški prestol?
O: Imel je velik vpliv na angleški prestol v času otroštva svojega nečaka Riharda II. in v naslednjih obdobjih političnih sporov. Ne domneva se, da je bil nasprotnik kralja.
V: Kdo so bili njegovi zakoniti otroci?
O: Njegovi zakoniti otroci so bili Filippa Portugalska in Elizabeta, vojvodinja Exeterska, iz njegove prve žene Blanche ter kraljica Katarina Kastiljska iz njegove druge žene Konstancije.
V: Kdo so bili njegovi nezakonski otroci?
O: Janez je bil oče petih otrok zunaj zakonske zveze - enega je zgodaj v življenju dobil od dvorne dame svoje matere, štiri pa od Katherine Swynford (njegove dolgoletne ljubice). Ti so dobili priimek Beaufort po nekdanji francoski posesti, ki mu je pripadala.
V: Kako so postali legitimni?
O: Beaufortovi otroci so bili uzakonjeni s kraljevimi in papeževimi dekreti, potem ko sta se John in Katherine leta 1396 poročila.
V: Koliko denarja bi bilo danes enako Janezovemu premoženju?
O: Ob upoštevanju stopnje inflacije se ocenjuje, da je bil John vreden 110 milijard dolarjev, kar pomeni, da je bil šestnajsti najbogatejši človek v zgodovini.
