Janez iz Gaunta — angleški vojvoda Plantagenet, oče Henrika IV
John of Gaunt (John Plantagenet, rojen 6. marca 1340 v Gauntu, umrl 3. februarja 1399) je bil eden najvplivnejših članov dinastije Plantagenet, ki je v Angliji vladala več kot 300 let. Bil je tretji preživeli sin kralja Edvarda III. in Filippe Hainaultske, ter pomemben politik, zemljiški gospod in vojaški poveljnik svojega časa. Njegov najbolj znan potomec je Henrik IV, ki je postavil svojega naslednika na angleški prestol.
Življenje in politična vloga
John je bil mlajši brat Edvarda, črnega princa, ter je imel velik vpliv na politiko v času, ko je njegov nečak Rihard II. odraščal. V času Richardove mladoletnosti in kasneje v obdobjih političnih sporov je bil eden od najmočnejših dvornih veljakov, pogosto nastopajoč kot mediator med različnimi frakcijami na dvoru. Čeprav je bil v konfliktih z nekaterimi nasprotniki vpliva, večina zgodovinarjev ne smatra, da bi bil odločen nasprotnik kralja kot institucije.
John je imel obsežne posesti po Angliji in v drugih delih Evrope, zaradi česar je bil eden najbogatejših mož svojega časa. Njegova bogastva in vpliv so igrali ključno vlogo pri političnih potezah, ki so pripeljale do spremembe oblasti konec 14. stoletja.
Poroke, otroci in dinastične zveze
John of Gaunt se je poročil trikrat. Njegova prva žena je bila Blanche, 1. vojvodinja Lancasterjska, s katero je imel več otrok, med katerimi so bili pomembni:
- Henrik Bolingbroke (kasneje Henrik IV), njegov najstarejši sin in zakoniti dedič;
- Filippa (poročena s portugalskim kraljem Joãom I.) — znana kot Filippa Portugalska v besedilu;
- Elizabeta, kasneje vojvodinja Exeter.
Druga žena je bila Konstanca Kastiljska, preko katere je John uveljavljal pravice do kastiljske krone in vzpostavil dinastične povezave s polotokom Iberskim; iz tega zakona se je rodila Catherine, ki je postala kraljica Kastilje (kraljica Katarina Kastiljska v izvirnem besedilu).
Najbolj znana je njegova dolgotrajna zveza z Katherine Swynford, sprva ljubico in pozneje tretjo ženo Janeza. Iz te zveze je imel štiri otroke, ki so dobili priimek Beaufort (ime izhaja iz nekdanje francoske posesti vojvode). Ti otroci so bili po zakonih in s papeževim potrditvijo uzakonjeni potem, ko sta se John in Katherine poročila leta 1396. Kljub uzakonitvi je Henrik IV. kasneje dodal določilo, da Beauforti ne smejo dedovati prestola.
Beauforti in potomci
Beaufortova veja družine je dala številne pomembne osebnosti:
- Henry Beaufort — škof v Winchesterju in kasneje kardinal,
- Joan Beaufort — poročena z vplivno anglo-normansko rodbino (postala grofica Westmorlandska) in prek svojih potomcev ena od prednic kasnejših angleških vladarskih hiš;
- John Beaufort — 1. grof Somersetski in prednik rodbine, iz katere je pozneje izšel tudi angleški monarh Henrik VII (Beauforti so torej pomembni predniki Tudorjev).
Preko potomcev Janeza izhajajo tri naslednje hiše angleških vladarjev, ki so vladale od leta 1399 naprej: hiše Lancaster, York in Tudor. Njihove povezave s potomci Janeza iz Gaunta so bile ključne za politične in dinastične spore, znane kot Vojna vrtnic.
Konflikt z Rihardom II., izgnanstvo Henrika Bolingbroka in sprememba oblasti
Lancasterjevega najstarejšega sina in dediča, Henryja Bolingbroka, je Rihard II. leta 1398 izgnal po sporu z Thomasom de Mowbrayem, vojvodo Norfolškim; sprva je šlo za desetletno izgnanstvo, a je bila kazen kmalu po smrti Janeza iz Gaunta spremenjena v doživljenjsko izgnanstvo in so bile gauntove posesti zasežene v korist krone.
Ko je John iz Gaunta umrl februarja 1399, je njegova smrt sprožila verigo dogodkov: Henrik se je vrnil iz izgnanstva, hitro zbral podporo plemstva in mesta ter odstavil Riharda II. Henrik Bolingbroke je bil nato kronan kot angleški kralj Henrik IV (1399–1413) in tako je Lancaster postal nova vladarska veja.
Premoženje in zapuščina
Zaradi velikih zemljiških donacij in dedovanj je bil John eden najbogatejših posameznikov svojega časa. V modernih ocenah, ki upoštevajo inflacijo in relativno vrednost srednjeveškega bogastva, se pojavljajo izjemno visoke številke, ki skušajo oceniti njegov premoženjski položaj v sodobnih vrednostih; takšne ocene se bistveno razlikujejo, vendar soglasno izpostavljajo njegovo izjemno ekonomsko moč in vpliv.
Johnova politična, družinska in kulturna zapuščina je trajala stoletja: njegova vpletenost v evropske zadeve, dinastična poročila in rodbinske vezi so vplivale na razvoj angleške krone in na oblikovanje naslednjih vladarskih hiš. Njegov lik in dejanja so pogosto predmet zgodovinskih študij, literarnih upodobitev in razprav o naravi moči v pozno srednjeveški Angliji.
Grad Kenilworth, vojvodova trdnjava
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Janez iz Gaunta?
O: Janez iz Gaunta je bil član rodbine Plantagenetov, ki je Angliji vladala več kot 300 let. Bil je tretji preživeli sin Edvarda III. in Filipe Hainaultske ter oče Henrika IV.
V: Kakšen vpliv je imel na angleški prestol?
O: Imel je velik vpliv na angleški prestol v času otroštva svojega nečaka Riharda II. in v naslednjih obdobjih političnih sporov. Ne domneva se, da je bil nasprotnik kralja.
V: Kdo so bili njegovi zakoniti otroci?
O: Njegovi zakoniti otroci so bili Filippa Portugalska in Elizabeta, vojvodinja Exeterska, iz njegove prve žene Blanche ter kraljica Katarina Kastiljska iz njegove druge žene Konstancije.
V: Kdo so bili njegovi nezakonski otroci?
O: Janez je bil oče petih otrok zunaj zakonske zveze - enega je zgodaj v življenju dobil od dvorne dame svoje matere, štiri pa od Katherine Swynford (njegove dolgoletne ljubice). Ti so dobili priimek Beaufort po nekdanji francoski posesti, ki mu je pripadala.
V: Kako so postali legitimni?
O: Beaufortovi otroci so bili uzakonjeni s kraljevimi in papeževimi dekreti, potem ko sta se John in Katherine leta 1396 poročila.
V: Koliko denarja bi bilo danes enako Janezovemu premoženju?
O: Ob upoštevanju stopnje inflacije se ocenjuje, da je bil John vreden 110 milijard dolarjev, kar pomeni, da je bil šestnajsti najbogatejši človek v zgodovini.
