Kiminori Matsuyama

Zgodnje življenje in izobraževanje

Matsuyama se je rodil 19. novembra 1957 in odraščal v Bunkyō-ku v Tokiu. Po končani osnovni šoli Seishi in srednji šoli Azabu se je leta 1976 vpisal na prvi oddelek za znanost na Univerzi v Tokiu. V njegovem razredu na oddelku je bil tudi Makoto Gonokami (fizik in sedanji predsednik Univerze v Tokiu). Matsuyama se je pozneje preusmeril v mednarodne odnose. V njegovem razredu so bili tudi Toyohisa Kozuki (sedanji veleposlanik v Rusiji), Jun Yamazaki (sedanji veleposlanik v Singapurju, nekdanji veleposlanik v Združenih narodih in na Švedskem) in nekdanji član parlamenta LDP Seiji Hagiwara. Med študijem mednarodnih odnosov se je prvič srečal z ekonomijo. Čeprav je v zadnjem letniku opravil izpit za višjo raven državne službe japonske vlade, se je odločil nadaljevati študij ekonomije.

Po diplomi iz mednarodnih odnosov leta 1980 se je vpisal na doktorski študij na Ekonomski fakulteti Univerze v Tokiu, kjer je študiral pri Ryūtarōju Komiyi, Kōichiju Hamadi, Takashiju Negishi in Tsuneu Ishikawi ter na kratko tudi pri Motoshige Itōju,[4] Katsuhitu Iwai in Kiyohiku Nishimuri.

Od oktobra 1982 je delal tudi kot raziskovalni asistent ekonomista Masahira Okuna, ki je bil takrat gostujoči sodelavec na Inštitutu za monetarne in ekonomske študije Banke Japonske.[5]

Matsuyama se je septembra 1983 vpisal na doktorski študij na Univerzi Harvard, kjer je študiral pod vodstvom Jeffreyja Sachsa, Lawrencea Summersa in Grega Mankiwa. Med sošolci so bili Philippe Aghion, Abhijit Banerjee (leta 2019 prejemnik Nobelove nagrade za ekonomske vede), Mathias Dewatripont, Miles Kimball in Alan Krueger. Leta 1987 je na Harvardu doktoriral iz ekonomije.

Kariera

Matsuyama je septembra 1987 postal docent ekonomije na Northwestern University, septembra 1991 izredni profesor, septembra 1995 pa profesor. Leta 1991 je kot nacionalni štipendist deloval na Hooverjevem inštitutu Univerze Stanford. Leta 1996 je prejel nagrado Nakahara Japonskega ekonomskega združenja, leta 1999 pa je postal član Ekonometričnega združenja. Poleg tega, da je leta 1993 kot gostujoči profesor predaval na Univerzi v Chicagu in leta 2008 na MIT,[6] je obiskal številne univerze in raziskovalne inštitute po svetu ter bil povabljen, da na različnih mednarodnih konferencah nastopi s plenarnimi predavanji in osrednjimi govori.

Leta 2014 je postal mednarodni višji sodelavec Canonovega inštituta za globalne študije,[7] decembra 2018 pa je bil imenovan za glavnega znanstvenega svetovalca Tokijske fundacije za politične raziskave.

Raziskave

Matsuyama se ukvarja predvsem z mednarodno trgovino in makroekonomijo.Njegova diplomska naloga za dodiplomski študij mednarodnih odnosov na Univerzi v Tokiu je bila posvečena neposrednim tujim naložbam in multinacionalnim korporacijam. Doktorsko disertacijo na Univerzi Harvard je napisal o medčasovnem pristopu k tekočemu računu ter o teoretični analizi iger politične ekonomije usklajevanja mednarodne monetarne politike ter trgovinske in industrijske politike. Po pridružitvi fakulteti Northwestern se je intenzivno ukvarjal s temami, kot so mednarodna trgovina, gospodarska rast, gospodarski razvoj, dohodkovna neenakost, strukturne spremembe in endogena gospodarska nihanja. Po lastnih besedah ga "zanima razumevanje mehanizmov makroekonomske nestabilnosti, strukturnih sprememb in neenakosti med državami, regijami in gospodinjstvi ter njihova interakcija z nepopolnostmi kreditnega trga in inovacijami na trgu proizvodov"[9].

Izbrani dokumenti

• "Dinamika tekočega računa v modelu končnega časovnega obdobja" Journal of International Economics 23 (november 1987): 299-313.
• "Terms of Trade, Factor Intensities and the Current Account in a Life Cycle Model" The Review of Economic Studies 55 (april 1988): 247-262.
• "Stanovanjske naložbe in tekoči račun" Journal of International Economics 28 (februar 1990): 137-153.
• "Perfect Equilibria in a Trade Liberalization Game" The American Economic Review 80 (junij 1990): 480-492.
• "Increasing Returns, Industrialization, and Indeterminacy of Equilibrium", The Quarterly Journal of Economics 106 (maj 1991): 617-650.
• "Endogena nihanja cen v optimizacijskem modelu monetarnega gospodarstva", Econometrica 59 (november 1991): 1617-1631.
• "Preprost model sektorskega prilagajanja", The Review of Economic Studies 59 (april 1992): 375-388.
• "Po meri proti modi: E-92-11, Hoover Institution.
• "Agricultural Productivity, Comparative Advantage, and Economic Growth", Journal of Economic Theory 58 (december 1992): 317-334.
• "Toward a Theory of International Currency", z Nobuhiro Kiyotakijem in Akihikom Matsuijem, The Review of Economic Studies 60 (april 1993): 283-307.
• "An Approach to Equilibrium Selection", z Akihikom Matsuijem, Journal of Economic Theory 65 (april 1995): 415-434.
• "Komplementarnosti in kumulativni procesi v modelih monopolistične konkurence", Journal of Economic Literature 33 (junij 1995): 701-729.
• "Start-up Costs and Pecuniary Externalities as Barriers to Economic Development," z Antoniom Cicconejem, Journal of Development Economics, 49 (april 1996): 33-59
• "Predavanje Nakahara 1996: (september 1997): 240-266.
• "Self-Defeating Regional Concentration," s Takaakijem Takahashijem, The Review of Economic Studies, 65 (april 1998): 211-234.
• "Rast skozi cikle", Econometrica, 67 (marec 1999): 335-347.
• "Efficiency and Equilibrium with Dynamic Increasing Aggregate Returns Due to Demand Complementarities", z Antoniom Cicconejem, Econometrica, 67 (maj 1999): 499-526.
• "Endogena neenakost", The Review of Economic Studies, 67 (oktober 2000): 743-759.
• "Ricardov model s kontinuumom dobrin ob nehomotetičnih preferencah: Journal of Political Economy, 108 (december 2000): 1093-1120.
• "Growing Through Cycles in an Infinitely Lived Agent Economy", Journal of Economic Theory, 100 (oktober 2001): 220-234.
• "Razlaga raznolikosti: American Economic Review, 92 (maj 2002): 241-246.
• "The Rise of Mass Consumption Societies", Journal of Political Economy, 110 (oktober 2002): 1035-1070.
• "Globalizacija finančnih trgov, kršenje simetrije in endogena neenakost narodov", Econometrica, 72 (maj 2004): 853-884.
• "Credit Market Imperfections and Patterns of International Trade and Capital Flows", Journal of the European Economic Association, 3 (april-maj 2005): 714-723.
• "Predavanje Lawrencea R. Kleina za leto 2005: International Economic Review, 47 (maj 2006): 327-360.
• "Kreditne pasti in kreditni cikli", American Economic Review, 97 (marec 2007): 503-516.
• "Beyond Icebergs: Toward A Theory of Biased Globalization", The Review of Economic Studies, 74 (januar 2007): 237-253.
• "Aggregate Implications of Credit Market Imperfections," v Daron Acemoglu, Kenneth Rogoff in Michael Woodford, eds., NBER Macroeconomics Annual 2007, Volume 22.
• "Strukturne spremembe v soodvisnem svetu: Journal of the European Economic Association, 7 (april-maj 2009): 478-486.
• "Imperfect Credit Markets, Household Wealth Distribution, and Development", Annual Review of Economics, 2011, Volume 3, 339-362.
• "Dobro, slabo in grdo: (september 2013): 623-651.
• Endogeno razvrščanje in ravnotežna Lorenzova krivulja v (ex-ante) enakih državah," Econometrica, 81 (september 2013): 2009-2031.
• "Institution-Induced Productivity Differences and Patterns of International Capital Flows", Journal of the European Economic Association, 12 (februar 2014): 1-24.
• "Globalizacija in sinhronizacija inovacijskih ciklov", z Lauro Gardini in Iryno Sushko, London School of Economics Centre for Macroeconomics DP#2015-27.
• "Revisiting the Model of Credit Cycles with Good and Bad Projects", z Iryno Sushko in Lauro Gardini, Journal of Economic Theory, 163 (maj 2016): 525-556.
• "Geographical Advantage: Home Market Effect in a Multi-region World", Research in Economics, (prej Ricerche Economiche), 71 (december 2017): 740-758
• "Onkraj sejma CES: Uščev, december 2017, CEPR-DP12210.
• "Engelov zakon v globalnem gospodarstvu: (marec 2019): 497-528.
• "Reconsidering the Market Size Effect in Innovation and Growth," s Helene Latzer in Mathieu Parenti, december 2019, CEPR-DP14250.