Lee Myung-bak (izgovorjava /ˌliː ˌmjɜŋˈbak/) Hangul: 이명박; rojen 19. decembra 1941) je bil predsednik Južne Koreje od leta 2008 do 2013. Pred vstopom v politiko je bil vodilni menedžer v gradbeni industriji, med drugim generalni direktor podjetja Hyundai Engineering and Construction. Leta 2002 je Lee napovedal kandidaturo za župana Seula in na volitvah zmagal. Kot župan je obljubil, da bo "Seul popolnoma spremenil" in se lotil velikih urbanih projektov. Za predsednika Južne Koreje je bil izvoljen 19. decembra 2007 — na isti dan kot njegov rojstni dan. Na ta dan se je tudi poročil s svojo ženo Kim Yoon-ok. Tako je Lee na njuno 37. obletnico poroke in svoj 67. rojstni dan postal predsednik. Svojo funkcijo je opravljal do februarja 2013. Ima tri hčerke in enega sina.
Otroštvo in začetek kariere
Lee Myung-bak se je rodil 19. decembra 1941 na Japonskem. Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 je njegova družina odšla v očetovo rojstno mesto Pohang, Gyeongsangbuk-do, Južna Koreja. V mladosti je obiskoval večerno šolo na trgovski srednji šoli Dongji. Po šolanju je začel delati v zasebnem sektorju, kjer je napredoval in postal vodja na visokih položajih v gradbeni industriji. Njegova managerska izkušnja v podjetju Hyundai mu je prinesla prepoznavnost in glede na to je kasneje vstopil v politiko.
Župan Seula (2002–2006)
Kot župan Seula je Lee izpeljal več velikih mestnih projektov, ki so bili usmerjeni v prenovo javne infrastrukture, izboljšanje javnega prevoza in revitalizacijo mestnih površin. Najbolj znan med njegovimi mestnimi projekti je bil prenovljiv in mestno-usmerjen razvoj, ki je vključeval tudi preurejanje nekaterih starih industrijskih ali prometnih območij v javne površine. Njegove reforme so bile hvaljene zaradi izboljšav v upravljanju mesta, hkrati pa so sprožile tudi kritike zaradi prostorskih in socialnih posledic nekaterih posegov.
Predsedniško obdobje — ključne politike
Lee Je znan po svoji pro‑tržni, pro‑gospodarski usmeritvi, ki ji je angleško pogosto rečeno "MBnomics". Njegove glavne gospodarske usmeritve so vključevale spodbude za podjetja, promocijo izvoza in velike infrastrukturne naložbe. Med najbolj odmevnimi in tudi spornimi državne projekte iz njegovega mandata spada projekt štirih velikih rek, obsežen program za urejanje rek in gradnjo vodnih objektov, ki je bil namenjen preprečevanju poplav, izboljšanju zalog vode in spodbujanju rasti, a je naletel na obtožbe o negotovosti okoljskih vplivov in nepravilnostih pri izvedbi.
Lee si je prizadeval za krepitev zavezništev z ZDA in obenem poskušal razvijati gospodarske vezi z velikimi sosedami, vključno s Kitajsko. Njegova zunanja politika je bila pogosto bolj izrazita in aktivna kot pri nekaterih prejšnjih predsednikih, z jasnim poudarkom na varnosti in gospodarskih interesih Južne Koreje.
Incidenti z Severno Korejo in varnostne razmere
26. marca 2010 je eksplozija uničila južnokorejsko vojaško ladjo Cheonan. Pri tem je umrlo 40 ljudi, šest pa je bilo sprva pogrešanih. V uradni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je ladjo potopil torpedo, ki naj bi ga izstrelila severnokorejska podmornica. Severna Koreja je zanjo izjavila, da nima ničesar opraviti s potopom, vendar je Lee zanikanje označil za "smešno" in takoj sprejel strožje varnostne in diplomatske ukrepe: začasno je ustavil vso trgovino med Severno in Južno Korejo, zaprosil Združene narode, naj podprejo ukrepe proti Severni Koreji, ter povečal propagandne radio‑seanse proti severnemu režimu. V istem letu so se napetosti na meji stopnjevale z oboroženimi spopadi (na primer topniškim obstreljevanjem otočja Yeonpyeong), kar je privedlo do ostrih varnostnih odzivov južnokorejske vlade.
Verskost, javno mnenje in protesti
Lee Myung-bak je kristjan in obiskuje prezbiterijansko cerkev Somang. Kot župan je enkrat izjavil, da je Seul "sveti kraj, ki ga upravlja Bog", kar je pritegnilo pozornost in tudi kritike. Njegova odprta religioznost je razburila nekatere verske skupnosti; Budisti so protestirali, ker so menili, da Lee s poudarjanjem svojega verskega prepričanja ogroža versko nevtralnost države. njegova verska stališča so bila pogosto predmet izjavljanja v javnosti in so vplivala na percepcijo njegove politike.
Kritike glede svobode zbiranja in pravosodja
Leeju so očitali tudi, da pri njegovi upravi ni bilo vedno dovolj politične svobode. Kritiki so opozarjali na omejevanje demonstracij in na policijske ukrepe za nadzor množičnih protestov. Lee je na to odgovarjal z zagovorom, da razume in spoštuje pravico do protesta ter da ima korejska kultura protestov globoke korenine v demokraciji, hkrati pa je poudarjal, da mora država zagotavljati red in varnost.
Konec mandata in pravne težave
Po izteku mandata se je Lee znašel pod več preiskavami zaradi sumov korupcije in zlorabe oblasti. Leta 2018 je bil aretiran in obtožen več kaznivih dejanj, vključno s podkupovanjem, zlorabo položaja in sprenevedanjem. Sodišča so mu pozneje izrekla obsodbe in kazni, kar je močno vplivalo na njegovo javno podobo in na oceno njegovega političnega zapuščine.
Zapustitev zapuščine
Zapustil je mešano zapuščino: nekateri ga hvalijo kot modernizatorja in menedžerja, ki je državo usmeril k tržnim politikam in velikim infrastrukturnim vlaganjem; drugi ga kritizirajo zaradi okoljskih posledic projektov, omejevanja protestov in zaradi kasnejših pravnih obtožb. Lee Myung-bak ostaja v sodobni zgodovini Južne Koreje pomembna in sporna figura, katere vladavina še vedno vznemirja razprave o tem, kako uravnotežiti gospodarsko rast, varnost in demokratične svoboščine.