Spodaj je seznam jezikov po številu rojenih govorcev.

Več kot polovica svetovnega prebivalstva govori 15 najpogosteje uporabljenih maternih jezikov. Ti so našteti tukaj. Navedeni so v švedskem Nationalencyklopedinu (2007, 2010).

Razlika med jezikom in narečjem pogosto ni jasna. Nekatere med seboj razumljive različice so bile poenotene. Med njimi so indonezijski in malajski jezik ter hrvaški, bosanski in srbski jezik. To ne vključuje standardne hindujščine in urdujščine. Hindustanščina je tu razdeljena na sociolingvistični enoti hindujščine in urdujščine, vendar v nadaljevanju ni upoštevanih vsaj 100 milijonov govorcev nekaterih narečij hindujščine.

Seznam 15 najpogostejših maternih jezikov (približno)

  1. Mandarinska kitajščina – približno 900–920 milijonov rojnih govorcev. Največ govorcev na Kitajskem in v kitajski diaspori.
  2. Španščina – približno 470–480 milijonov rojnih govorcev. Razširjena v Španiji, Latinski Ameriki in delu ZDA.
  3. Angleščina – približno 360–380 milijonov rojnih govorcev; veliko število govorcev pa govori angleško kot drugi jezik.
  4. Hindijščina – približno 300–340 milijonov rojnih govorcev (odvisno od štetja in ločevanja od urdujščine in sorodnih narečij).
  5. Bengalščina – približno 200–230 milijonov rojnih govorcev, predvsem v Bangladešu in zahodnem Bengalu (Indija).
  6. Portugalščina – približno 210–230 milijonov rojnih govorcev; največ v Braziliji, Portugalski in nekaterih afriških državah.
  7. Ruščina – približno 150–160 milijonov rojnih govorcev, razširjena v Rusiji in državah nekdanje Sovjetske zveze.
  8. Japonščina – približno 120–130 milijonov rojnih govorcev, večinoma na Japonskem.
  9. Pandžabščina / Lahnda (zahodna pandžabščina) – približno 90–100 milijonov rojnih govorcev; razširjena v Pakistanu in Indiji.
  10. Maratščina – okoli 80–85 milijonov rojnih govorcev (Indija).
  11. Telugu – okoli 80–85 milijonov rojnih govorcev (Indija).
  12. Turščina – približno 70–80 milijonov rojnih govorcev, razširjena v Turčiji in turško govorečih skupnostih.
  13. Korejščina – približno 75–80 milijonov rojnih govorcev (Severna in Južna Koreja).
  14. Francoščina – približno 70–80 milijonov rojnih govorcev; precejšnje število govorcev tudi kot drugi jezik v Afriki, Kanadi in Evropi.
  15. Nemščina – približno 70–80 milijonov rojnih govorcev, predvsem v Nemčiji, Avstriji, Švici in drugih delih Srednje Evrope.

Pomembne opombe in metodološke zadržke

  • Števila so približna in se razlikujejo glede na vir, leto štetja in metodologijo (npr. nacionalni popisi, jezikovne raziskave, ocenjena rast prebivalstva).
  • Razmejitev med jezikom in narečjem je pogosto politična in sociolingvistična, zato se lahko isti jezik pri nekaterih virih pojavi kot ena enota, pri drugih pa razdrobljen na več jezikov (primer: hrvaški, bosanski in srbski; indonezijski in malajski; hindijščina in urdujščina).
  • Ločimo rojnega govorca (L1) od skupnega števila govorcev (L1 + L2). Angleščina ima veliko več govorcev kot drugi jezik kot rojnih govorcev, zato se uvrstitve razlikujejo glede na merilo.
  • Demografske spremembe, migracije, urbanizacija in politične odločitve (npr. standardizacija jezikov) vplivajo na ocenjena števila govorcev skozi čas.

Viri in nadaljnje branje

Seznam v zgornji obliki povzema splošno sprejete ocene sodobnih virov (etnološke baze podatkov, nacionalni popisi, lingvistične reference). Ker se številke razlikujejo med viri in se s časom spreminjajo, je pri natančnejši rabi priporočljivo preveriti najnovejše podatke pri specializiranih virih.