Nicolas Desmarest (16. september 1725 – 20. september 1815) je bil francoski geolog, eden izmed pionirjev vulkanologije in sistematičnega terenskega dela v geologiji. Njegova opazovanja in zemljepisni pristop so pomembno prispevali k razumevanju izvorov bazaltnih kamnin, procesov erozije in nastanka dolin.

Desmarest se je rodil v Soulainesu v departmaju Aube v Franciji. Izobraževal se je na kolegiju oratorijev v Troyesu in Parizu. Med študijem je poučeval, da bi si plačal izobrazbo, kar je bila običajna pot za nadarjene študente tiste dobe.

Zanimala ga je Buffonova teorija o Zemlji in zato je že zgodaj v karieri začel širše razmišljati o izvoru različnih zemeljskih pojavov. Leta 1753 je prejel nagrado za esej o starodavni povezavi med Anglijo in Francijo, kar je pritegnilo veliko pozornosti. Po tej uveljavitvi je dobil službo, v kateri je preučeval in poročal o proizvodnji v različnih državah; to delo mu je omogočilo širok vpogled v geografske in gospodarske razlike med regijami. Leta 1788 je bil imenovan za generalnega inšpektorja za industrijo v Franciji, kar je potrdilo njegovo vlogo javnega uslužbenca z znanstvenim pristopom k preučevanju naravnih in gospodarskih razmer.

Desmarest je veliko časa posvetil terenskim potovanjem peš, ker je verjel, da so neposredne opazovanja ključ do razumevanja zgradbe Zemlje. Leta 1763 je opazil, da so bazaltne kamnine v Auvergnu ostanki starih tokov lave. Opazil je tudi, da so te oblike in stebri podobni tistim na Velikanovem prelivu (Giant's Causeway) na Irskem, kar ga je prepričalo, da gre za dokaze delovanja vulkanov, ki niso več aktivni. S temi ugotovitvami je prispeval k dokazovanju vulkanskega (igneous) izvora bazaltov v času, ko so bili razpravljani različni pogledi na nastanek kamnin.

Glavni prispevki in metode

Leta 1774 je Desmarest objavil esej na to temo, ki je vključeval tudi geološki zemljevid (geološkim zemljevidom), po več obhodih in natančnih opažanjih območja. V delu je opisal, kako so kamnine spreminjale svojo podobo zaradi vremenskih vplivov in erozije, ter podal sistematične opise strukture in razporeditve kamnin. To je bilo eno prvih del, v katerih je bila jasno izražena ideja, da so doline, ki jih danes vidimo, posledica dolgotrajnega delovanja vodnih tokov, ki so postopoma erodirali kamnine, namesto da bi nastale iz enkratnih kataklizmičnih dogodkov.

Desmarestovo delo je pomembno z več razlogov:

  • poudaril je pomen neposrednega terenskega opazovanja in primerjalne primerjave med različnimi regijami;
  • prepoznal je vulkanski izvor mnogih bazaltnih tvorb in opisal značilnosti, kot so stebri in tokovi lave;
  • prispeval je k razvoju geološkega kartiranja, kar je postavilo temelje za kasnejše zemljepisne in geološke študije;
  • jasno je dokumentiral vlogo erozije in vremenskih vplivov pri oblikovanju pokrajine.

Desmarest je umrl v Parizu leta 1815. Njegov znanstveni vpliv je nadaljevala družina: leta 1823 je njegov sin Anselme Gaëtan Desmarest izdal novo in izboljšano izdajo očetovega zemljepisa, s čimer je Desmarestovo delo ohranil in razširil za naslednje generacije geologov in naravoslovcev.

Danes je Nicolas Desmarest cenjen kot pionir vulkanologije in geomorfologije — raziskovalec, ki je s premišljenim terenskim delom in zemljepisnim risanjem prispeval k razumevanju naravnih procesov, ki oblikujejo zemeljsko površje.