Pierre Louis Moreau de Maupertuis (/ˌmoʊpərˈtwiː/; francosko: [mopɛʁtɥi]; rojen 28. julija 1698 v Saint-Malu, umrl 27. julija 1759 v Bazelu) je bil francoski matematik, filozof in pisatelj. Na povabilo Friderika Velikega je postal direktor Akademije znanosti in prvi predsednik Pruske akademije znanosti.
Zgodnje delo in izobraževanje
Maupertuis je začel svojo kariero kot univerzitetni študent in kasneje član Francoske akademije znanosti, kjer se je ukvarjal z matematiko, astronomijo in naravoslovjem. Bil je človek širokih interesov: poleg strogega matematičnega dela je pisal tudi razprave o naravoslovnih in filozofskih vprašanjih, kar mu je prineslo prepoznavnost in včasih tudi nasprotnike.
Laponska odprava (1736) in oblika Zemlje
Leta 1736 je Maupertuis vodil znano ekspedicijo na Laponsko, da bi izmeril dolžino zemljepisnega kroga blizu severnega pola. Namen odprave je bil preveriti Newtonovo napoved, da je Zemlja sploščena ob polih (oblatna). Meritve, ki so jih izvedli v Torne v severni Skandinaviji, so potrdile Newtonovo hipotezo in pomembno prispevale k sprejetju novega razumevanja oblike Zemlje v evropski znanosti.
Načelo najmanjšega delovanja in matematični prispevki
Pogosto mu pripisujejo, da je izumil načelo najmanjšega delovanja; različica je znana kot Maupertuisovo načelo - integralna enačba, ki določa pot fizikalnega sistema. Njegovo delo je dalo spodbudo razvoju kalkulusa variacij in vplivalo na poznejše matematične in fizikalne reformulacije (Euler, Lagrange). Objavljal je ideje o tem, kako fizikalni sistemi izbirajo poti, ki extremizirajo količino, ki jo je poimenoval «delovanje».
Naravoslovje, dednost in boj za življenje
Njegovo delo na področju naravoslovja je zanimivo v povezavi s sodobno znanostjo, saj se je dotaknil vidikov dednosti in boja za življenje. Maupertuis je v svojih razpravah razmišljal o variacijah v naravi in o tem, kako so nekatere lastnosti ohranjene, ker so koristne za preživetje — ideje, ki jih danes prepoznamo kot predhodnike konceptov naravnega izbora in dedovanja naključnih sprememb.
Spori, kritike in literarna dejavnost
Njegova javna osebnost je bila spremljana tudi s spori: Maupertuis se je vmešaval v intelektualne polemike, pri čemer je prišlo tudi do obtožb glede prioritet in plagiatorstva glede načela delovanja. Nekateri sodobniki so mu nasprotovali tako na znanstvenem kot na osebnem področju. Hkrati je bil tudi produktiven pisec — njegove razprave in pisma so vplivala na evropsko razpravo o znanosti in filozofiji v 18. stoletju.
Vpliv in zapuščina
Maupertuisova dela so pomembno vplivala na razvoj matematične fizike, predvsem preko idej, ki so spodbudile nadaljnji razvoj kalkulusa variacij ter teorij v mehaniki in astronomiji. Njegove spekulativne misli o dedovanju in naravni selekciji so zgodnji prispevek k razmišljanjem, ki so jih pozneje razvili biologi. Čeprav so nekatere njegove teorije danes zgodovinsko zastarele, ostaja Maupertuis v zgodovini znanosti prepoznan kot pomembna figura, ki je povezovala matematiko, eksperimentalno znanstvo in filozofijo narave.