Kaj je zagonska naprava (boot device) in kako naloži operacijski sistem

Zagonska naprava se uporablja za zagon računalnika. Ime je dobila po škornju, ki se namesti na nogo. Beseda bootstrap je prav tako tesno povezana z besedo bootstrap in pomeni, da z uporabo nečesa preprostejšega dosežemo, da nekaj bolj zapletenega deluje bolje. Izhaja iz angleške besedne zveze "pull yourself up by your own bootstraps".

Preden lahko računalnik normalno deluje, mora imeti navodila operacijskega sistema, ki mu določajo, kako naj izvaja osnovne funkcije. Zagonska naprava naloži operacijski sistem v pomnilnik računalnika.

Naprave, ki lahko zaženejo računalnik, so običajno zagonski diski ali zagonski pogoni (običajno trdi disk, lahko pa tudi disketa ali zgoščenka). Nekateri omrežni računalniki uporabljajo zagonske čipe, ki operacijski sistem prenesejo prek omrežja. Tudi spletni telefoni uporabljajo take čipe za identifikacijo uporabnika v omrežju mobilne telefonije. Standardi za zagonske kartice lahko številnim uporabnikom omogočijo zagon kioskovnih računalnikov s popolno zasebnostjo in dostopom do vse aplikativne programske opreme, ki jo imajo. Obstajajo tudi zagonske plošče ali zagonske dodatne kartice, ki so trajnejše od zagonskih kartic.

Nekateri govorijo o zagonski napravi samo kot o zagonski, o napravah brez zagona pa kot o podatkovnih napravah, čeprav za razliko med njimi ne skrbi računalnik, temveč operacijski sistem.

Kratek pregled, kako deluje zagon

Ko vklopite računalnik, strojna oprema izvede POST (Power-On Self Test), ki preveri osnovne komponente.
Nato firmware (BIOS ali novejši UEFI) pregleda konfiguracijo in poišče zagonsko napravo glede na nastavljen vrstni red zagona (boot order).
Firmware naloži majhen del kode z izbrane zagonske naprave — to je zagonski nalagalnik (bootloader). V klasičnem BIOS-scenariju je to kodno območje v MBR (Master Boot Record), v UEFI pa se uporablja GPT in EFI zagonske datoteke.
Zagonski nalagalnik (npr. GRUB, Windows Boot Manager) prikaže meni (če so več možnosti) in nadaljuje nalaganje jedra operacijskega sistema.
Jedro (kernel) se naloži v pomnilnik, inicializira strojno opremo in zažene init/systemd ali drug proces, ki sproži nalaganje storitev in uporabniškega vmesnika.

Glavne vrste zagonskih naprav

Notranji trdi disk ali SSD: najpogostejša zagonska naprava pri osebnih računalnikih.
USB-pogon: pogost za namestitve operacijskih sistemov ali obnovitvene pripomočke.
CD/DVD (zgoščenka): bolj redko danes, a še vedno uporaben za starejše sisteme ali namestitvene medije.
Disketa: zastarela, vendar zgodovinsko pomembna — omenjena kot primer v starejših sistemih.
Omrežni zagonski prenos (PXE): omogoča zagon računalnikov po omrežju brez lokalnega diska, pogosto v podjetjih.
Zagonske kartice / plošče: posebne strojne naprave, ki omogočajo varno, trajno ali kioskovno zagonsko okolje.

Razlike med zagonsko in podatkovno napravo

Terminologija je včasih zmedena: naprava, ki je sposobna naložiti operacijski sistem, imenujemo zagonska naprava, medtem ko jo pogosto nasprotujejo podatkovnim napravam, ki shranjujejo bistveno vsebino, a same po sebi ne vsebujejo kode, ki bi naložila OS. V praksi pa odloča firmware in konfiguracija, katero napravo obravnava kot zagonsko.

Varnostni in praktični vidiki

Secure Boot: UEFI Secure Boot preprečuje nalaganje nepooblaščenih zagonskih nalagalnikov in tako ščiti pred nekaterimi oblikami zlonamerne programske opreme.
Reševanje in namestitev: za zagon z reševalnega USB-ja ali CD-ja je običajno potrebno spremeniti vrstni red zagonskih naprav v BIOS/UEFI ali uporabiti tipko za izbiro naprave med zagonom (npr. F12, Esc).
Omrežni zagon: primeren za centralizirane namestitve in kioske, vendar zahteva infrastrukturno nastavitev (PXE strežnik, TFTP, DHCP).

Nasveti za odpravljanje težav

Preverite vrstni red zagona v BIOS/UEFI, če računalnik noče poiskati nameščenega operacijskega sistema.
Če se prikaže sporočilo o "No boot device", preverite, ali je disk zaznan in ali ima veljaven MBR/GPT in zagonski nalagalnik.
Pri prehodu med BIOS in UEFI bodite pozorni na način diska (legacy/CSM vs. UEFI) — napačna nastavitev lahko prepreči zagon.
Uporabite obnovitveni medij, če se zagonski nalagalnik poškoduje (npr. obnavljanje Windows Boot Manager ali reinstalacija GRUB-a za Linux).

Zagonska naprava je torej tista naprava ali medij, iz katerega se začne postopek nalaganja programske opreme, ki omogoči delovanje računalnika. Razumevanje različnih stopenj zagona in vrst zagonskih naprav pomaga pri nastavitevah sistema, varnosti in odpravljanju težav.

Izvor

Zagon v zagonski napravi je enak zagonu (ali zagonu). To je kratica za bootstrapping (zagon) ali za začetek s preprostimi stvarmi in izdelavo zapletenih stvari iz njih.

Sorodne strani

Zagon

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je zagonska naprava?

O: Zagonska naprava se uporablja za zagon računalnika. V pomnilnik računalnika naloži operacijski sistem in je lahko disketa, bliskovni pogon, CD, trdi disk ali polprevodniški pogon.

V: Od kod izvira izraz "bootstrap"?

O: Izraz "bootstrap" izhaja iz angleške besedne zveze "pull yourself up by your own bootstraps". Pomeni, da z uporabo nečesa preprostejšega omogočimo, da nekaj bolj zapletenega deluje bolje.

V: Kateri so primeri zagonskih naprav?

O: Primeri zagonskih naprav so diskete, bliskovni pogoni, zgoščenke, trdi diski in polprevodniški pogoni. Nekateri omrežni računalniki uporabljajo tudi zagonske čipe, ki operacijski sistem prenesejo prek omrežja. Tudi spletni telefoni uporabljajo take čipe za identifikacijo uporabnika v omrežju mobilne telefonije.

V: Kako delujejo zagonske kartice?

O: Standardi za zagonske kartice lahko številnim uporabnikom omogočijo zagon kioskovnih računalnikov s popolno zasebnostjo in dostopom do vse aplikativne programske opreme, ki jo imajo. Obstajajo tudi trajne različice, imenovane zagonske kartice ali dodatne kartice, ki so trajnejše od običajnih zagonskih kartic.

V: Kakšna je razlika med "zagonsko" napravo in drugimi podatkovnimi napravami?

O: Za razlikovanje med "zagonskimi" in drugimi podatkovnimi napravami pravzaprav ni odgovoren računalnik, temveč operacijski sistem - ne nujno samo glede na njihovo funkcijo, temveč tudi glede na njihov pomen pri pravilnem zagonu računalnika.

V: Zakaj pred uporabo računalnika potrebujemo operacijski sistem?

O: Preden lahko računalnik normalno deluje, mora imeti navodila operacijskega sistema, ki mu določajo, kako naj izvaja osnovne funkcije, kot je nalaganje aplikacij ali programov v pomnilnik, da lahko uporabniki do njih dostopajo pozneje.

V: Kako spletni telefoni uporabljajo čipe za identifikacijo?

O: Spletni telefoni uporabljajo čipe za identifikacijo tako, da jih povežejo z omrežji mobilne telefonije, da jih ta omrežja lahko prepoznajo, ko se uporabljajo na spletu ali opravljajo klice itd.