H. G. Wells — angleški pisatelj in oče znanstvene fantastike

Herbert George Wells (21. september 1866 – 13. avgust 1946) je bil angleški pisatelj. Rodil se je v Bromleyju v Kentu. V svoji dolgoletni karieri je napisal približno 50 knjig, med njimi romane, zgodbe, eseje in dela o zgodovini in družbi. Pogosto ga imenujejo eden od utemeljiteljev znanstvene fantastike, a je pisal tudi romane in utopije. Med njegovimi najbolj znanimi deli so Nevidni človek, Časovni stroj, Otok doktorja Moreauja in Vojna svetov. Po njegovih knjigah so pozneje posneli številne filme, gledališke uprizoritve in radijske prireditve posneli filme. V poznejšem življenju je imel sladkorno bolezen. Umrl je v Londonu.

Zgodnje življenje in izobraževanje

Wells je prihajal iz skromnih razmer; njegov oče je bil krojač in mizar, mati pa je bila gospodinja. Kot mlad je opravljal različna dela, med drugim kot učitelj in pomočnik v trgovini. S štipendijo se je izobraževal na Normal School of Science (kasneje del Imperial College), kjer je med drugim spoznal sodobne biologije in teorije, ki so močno vplivale na njegova dela. Sprva se je preživljal kot učitelj, pozneje pa se je odločil posvetiti pisateljski karieri.

Glavna dela in teme

• Časovni stroj (The Time Machine) – zgodba o potovanju v času, ki predstavi razmišljanja o družbenih razredih in prihodnosti človeštva.
• Otok doktorja Moreauja (The Island of Dr. Moreau) – roman o etiki znanstvenih poskusov in meja človečnosti.
• Nevidni človek (The Invisible Man) – znanstvena fantazija, ki obravnava naravo moči in njenega vpliva na posameznika.
• Vojna svetov (The War of the Worlds) – klasična zgodba o invaziji vesoljcev, ki je vplivala na kasnejše vizije in filmske upodobitve invazij iz vesolja.

Wells je v svojih delih združeval znanstvene zamisli s socialnim komentarjem. Pogosto je predvidel tehnološke in družbene spremembe — od izuma, transportnih naprav, do možnih posledic znanstvenih poskusov — in jih uporabljal kot orodje za razpravo o etiki, politiki in prihodnosti človeštva.

Politična prepričanja in javno delovanje

Wells je bil aktiven pisec tudi izven fikcije; pisal je eseje in publicistična dela o politiki, zgodovini in družbenih vprašanjih. Naklonjen je bil socialističnim idejam in je pogosto razpravljal o temah, kot so neenakost, izobraževanje in socialna reforma. Njegova utopična dela, na primer A Modern Utopia, predstavljajo njegove zamisli o organizirani, napredni družbi.

Delo izven književnosti in vpliv

Poleg romanov je Wells napisal številna publicistična dela, biografije, zgodovinske knjige in znanstveno popularne tekste. Bil je tudi priljubljen govornik in kolumnist. Njegov način združevanja znanstvenih idej z družbeno kritiko je močno vplival na razvoj žanra znanstvene fantastike in na poznejše pisatelje, režiserje ter mislece.

Dediščina

H. G. Wells velja za eno ključnih osebnosti v zgodovini znanstvene fantastike in moderne literature. Njegove zgodbe so še danes brane, prevajane in prirejene v različnih medijih. S tem, ko je v fikcijo vpeljal resne filozofske in etične dileme, je razširil pomen in možnosti žanra ter vplival na razmišljanje o prihodnosti tehnologije in družbe.

Čeprav je bil v osebnem življenju pogosto kritičen in včasih kontroverzen, je ostal izjemno plodovit avtor. Njegova dela so pomemben vir za razumevanje prehoda do moderne znanstvene fantastike in preučevanja odnosov med znanostjo, umetnostjo in politiko.

Išči po črki