Henry Frederick, valižanski princ (19. februar 1594 – 6. november 1612) je bil najstarejši sin kralja Jakoba I. in VI. ter Ane Danske. Rojen je bil v Škotskem in je od otroštva nosil naslov, ki ga je kot prestolonaslednik spremljal vse življenje. Njegovo ime izvira iz dedov: Henryja Stuarta, lorda Darnleyja in Frederika II. danskega, kar je odražalo povezave s škotsko in evropsko dinastijo Stuarts.

Henry je bil od mladih nog izobražen za vladarja: učenci in tutorji so ga vzgajali v duhu viteštva, vojaških veščin in humanističnega izobraževanja. Bil je glavni kandidat za nasledstvo in je veljal za svetlega naslednika očetovega prestola; leta 1610 mu je bila podeljena uradna investitura kot princa Walesa in pridruženi naslovi kot Duke of Cornwall in Duke of Rothesay. Bil je izjemno priljubljen pri javnosti in dvoru — znan po energičnosti, športnih spretnostih (jahanje, mečevanje) ter podpori umetnosti in odrskim prireditvam (masa in pustne predstave). Prav tako je podpiral pomorske podvige in kolonizacijo, kar je okrepilo njegovo sliko kot aktivnega in ambicioznega dediča.

Smrt mladega princa je prišla nepričakovano: zaradi bolezni, ki jo sodobni viri navajajo kot tifus, je Henry umrl 6. novembra 1612 v St James's Palace v Londonu. Pokopan je v Westminstrski opatiji, kjer mu stoji spomenik — znano je tudi delo kiparja Maximiliana Colta, posvečeno njegovi spominski grobnici. Njegova prezgodnja smrt je močno pretresla dvor in državo: prestolni dedič je postal njegov mlajši brat Charles, kar je dolgoročno vplivalo na tok anglosaške zgodovine, saj je naslednja generacija vladala v zelo drugačnih razmerah in se soočila z velikimi političnimi izzivi.

Henryjeva podpora kolonizaciji se je neposredno odrazila v poimenovanjih novih naselij: v koloniji Virginija so ustanavljali kraje in upravne enote v njegovo čast — med njimi se omenjata naselje Henricus (Henrico) in kasnejše poimenovanje pokrajin v njegovo čast. Imena so spominjala na mladeniča, za katerega so mnogi pričakovali, da bo močan in priljubljen vladar.

Čeprav je živel le osemnajst let, je Henry Frederick pustil pomemben vtis: bil je simbol upanja vrste Stuartov, vzor viteškega in kulturnega idealizma svojega časa ter oseba, katere prezgodnja smrt je spremenila pot dinastičnih in političnih dogodkov v 17. stoletju.