King Kong (1933): klasična ameriška grozljivka in filmski mejnik
King Kong (1933) — kultna črno-bela grozljivka, tehnični in zgodovinski mejnik filma: epska stop-motion animacija, ikonična zgodba in vpliv na kinematografijo.
King Kong je črno-bela ameriška grozljivka iz leta 1933. Režirala in producirala sta jo Merian C. Cooper in Ernest B. Schoedsack. Scenarij sta pripravili Ruth Rose in James Ashmore Creelman na podlagi zgodbe Meriana C. Cooperja in Edgarja Wallacea. V glavnih vlogah nastopajo Fay Wray (Ann Darrow), Bruce Cabot (Jack Driscoll) in Robert Armstrong (Carl Denham). Film je bil v New Yorku premierno prikazan 2. marca 1933 in je hitro požel pozitivne kritike ter komercialni uspeh.
Vsebina
Film pripoveduje zgodbo o filmskem producentu Carlu Denhamu, ki organizira tvegan filmarski podvig na oddaljenem in neznanem otoku (imenovanem Skull Island). Ekipa tam odkrije ogromno opičje bitje, Konga, ki si zaplete življenje s predrzno Ann Darrow. Kong jo ugrabi in odnese v svojo jamo, kar sproži dramatično reševanje in spopade s pračetnimi pošastmi. Kulminacija filma je prizor, kjer Kong pleza na Empire State Building v New Yorku in se bori z vojaškimi letali — prizor, ki je postal eden najbolj prepoznavnih v zgodovini filma.
Posebni učinki in glasba
Za prikaz Konga in drugih bitij je film znan po inovativni stop-motion animaciji, ki jo je vodil Willis O'Briena (Willis O'Briena). Uporabljene so bile tudi miniature, mehanske maske, matne slike in tehnike kombiniranja posnetkov žive akcije z animiranim materialom, kar je za svoje čase pomenilo pomemben tehnični napredek. Glasbo za film je napisal Max Steiner, katere dinamičen in atmosferski orkestralni slog je močno prispeval k napetosti in čustvenemu učinku prizorov.
Prejem in zapuščina
Film je bil ob izidu zelo vpliven: kritiki in gledalci so ga pohvalili zaradi drame, vizualnih učinkov in mitološkega občutka zgodbe. Leta 1991 ga je Kongresna knjižnica označila za "kulturno, zgodovinsko in estetsko pomemben" ter ga vključila v nacionalni filmski register ZDA za ohranitev. Danes velja za mejnik filmske zgodovine in enega najpomembnejših primerov zgodnjega filmskega spektakla in žanra pošastnih filmov.
Revizije, priredbe in vpliv
Film je bil uradno predelan dvakrat: leta 1976 (produkcija Dino De Laurentiis) in leta 2005 (režija Peter Jackson). Poleg teh celovečernih priredb je King Kong navdihoval številne nadaljevalne filme, risanke, stripovne adaptacije, gledališke uprizoritve in komercialne izdelke. Ikonični motiv Konga na Empire State Buildingu ter tema "lepota in zver" sta postala stalnici popularne kulture in pogosto predmet analiz o človeku, naravi in spektaklu.
Ohranitev in restavrirane različice
Ker je film zgodovinsko pomemben, so bile skozi leta izvedene različne restavracije in popravek za ohranitev slike in zvoka. Zaradi tega je izvirna verzija filma še vedno dostopna gledalcem v restavrirani obliki, kar omogoča, da nove generacije cenijo tehnične dosežke in zgodbo, ki je kljub starosti še vedno čustveno in vizualno močna.
King Kong ostaja eden najbolj vplivnih filmov zgodnjega Hollywooda — zaradi svojih inovacij v posebnih učinkih, močne filmske ikonografije in trajne prisotnosti v popularni kulturi.
Razglednica iz leta 1933
Oddaja
- Fay Wray kot Ann Darrow
- Bruce Cabot kot Jack Driscoll
- Robert Armstrong kot Carl Denham
- Frank Reicher kot kapitan Englehorn
- James Flavin kot Briggs
- Victor Wong kot kuhar Charlie
- Sam Hardy kot Charles Weston
Zgodba
To je velika gospodarska kriza. Ann Darrow je revna mlada ženska. Strinja se, da bo odšla na oddaljen otok, kjer bo z režiserjem Carlom Denhamom snemala film. Na otoku Ann ugrabijo domorodci in jo ponudijo v dar velikanski gorili Kongu. Ta se vanjo zaljubi in jo odpelje v svoj skrivni kraj v džungli. Rešijo jo Denham in posadka ladje. Konga ujamejo in odpeljejo v New York, kjer ga postavijo na ogled. Kong pobegne. Zajame Ann in jo odnese na vrh Empire State Buildinga. Sestrelijo ga vojaška letala.
Sprejem
Variety je menil, da je bil film močna pustolovščina. New York Times je menil, da je film fascinantna pustolovščina. V nacistični Nemčiji filma niso predvajali, ker naj bi ogrožal arijsko ženskost. Roger Ebert je leta 2002 zapisal, da posebni učinki ne dosegajo sodobnih standardov, vendar film ostaja eden tistih, "ki še vedno nekako deluje". Leta 2009 je King Kong na podlagi 46 recenzij na portalu Rotten Tomatoes imel povprečno oceno 100 % "Certified Fresh". Film je ob prvem predvajanju zaslužil približno 2 milijona dolarjev. Njegova skupna vrednost za otvoritveni konec tedna je bila ocenjena na 90.000 dolarjev. Po ponovnem predvajanju leta 1952 je Variety ocenil, da je film v tistem letu v kumulativnih domačih izposojah zaslužil 4 milijone dolarjev.
Vprašanja in odgovori
V: Katerega leta je bil v kinematografe predvajan izvirni film King Kong?
O: Izvirni film King Kong je bil predvajan leta 1933.
V: Kdo je film režiral in produciral?
O: Film sta režirala in producirala Merian C. Cooper in Ernest B. Schoedsack.
V: Kdo je napisal scenarij za film?
O: Scenarij sta napisala Ruth Rose in James Ashmore Creelman.
V: Kdo je napisal zgodbo, ki je navdihnila scenarij?
O: Zgodbo, ki je navdihnila scenarij, sta napisala Cooper in Edgar Wallace ter roman Delosa Lovelacea.
V: Po čem je King Kong znan?
O: King Kong je znan po animaciji v tehniki stop-motion, ki jo je ustvaril Willis O'Brien.
O: Glasbo za King Konga je napisal Max Steiner.
V:Kdo je napisal glasbo za King Konga?
V:Katerega leta je bil film izbran za ohranitev v nacionalnem filmskem registru?
O:King Kong je bil izbran za ohranitev v nacionalnem filmskem registru leta 1991.
Iskati