Lester B. Pearson: kanadski premier, Nobelov nagrajenec in reformator
Lester Bowles "Mike" Pearson PC OM CC OBE (23. april 1897 - 27. december 1972) je bil 14. predsednik kanadske vlade med letoma 1963 in 1968. Pred tem je bil dolgoletni diplomat in minister za zunanje zadeve; leta 1957 je prejel Nobelovo nagrado za mir za organizacijo prvih mirovnih sil Združenih narodov med suesko krizo, s čimer je utrdil ugled Kanade kot mirovne sile in pobudnice mednarodnega posredovanja.
Pearsonova vlada je kot predsednik vlade uvedla pomembne socialne reforme, med drugim splošno zdravstveno varstvo (Medical Care Act), kanadski pokojninski načrt (Canada Pension Plan) in kanadski program študentskih posojil. Ustanovila je tudi red Kanade in po dolgotrajnih razpravah spremenila zastavo Kanade v zastavo z javorjevimi listi. Pearson je vztrajno preprečeval, da bi se Kanada angažirala v vietnamski vojni, in s svojimi ukrepi ter pomilostitvami smrtnih kazni v praksi dosegel, da se je izvrševanje smrtne kazni v Kanadi zaustavilo; dokončna pravna odprava je bila sprejeta kasneje. Mnogi zgodovinarji in državljani ga štejejo za enega najpomembnejših Kanadčanov 20. stoletja.
Rana leta in diplomatska kariera
Pearson se je rodil v Newtonbrooku pri Torontu. Študiral je na Univerzi v Torontu in nato kot Rhodesov štipendist na Univerzi v Oxfordu. Po vrnitvi v Kanado je začel diplomatsko kariero v kanadskem ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je napredoval do položaja ministra za zunanje zadeve (Secretary of State for External Affairs). V vlogi ministra in kasneje kot vodja kanadske delegacije pri Združenih narodih je igral osrednjo vlogo pri oblikovanju kanadske zunanje politike po drugi svetovni vojni.
Nobelova nagrada in mirovne sile
Med suesko krizo leta 1956 je Pearson predlagal ustanovitev mednarodnih mirovnih sil Združenih narodov (United Nations Emergency Force, UNEF), ki so pomagale umiriti spopad in omogočiti umik tujih sil iz Egipta. Za to pobudo je leta 1957 prejel Nobelovo nagrado za mir. Pearsonova pobuda je postavila temelje kanadskega slovesu mirovnika in pionirja mirovnih operacij.
Vladavina in notranje reforme (1963–1968)
Po prevzemu vodstva Liberalne stranke je Pearson vodil najmanj dve vladi z manjšinsko podporo, vendar je uspel izvesti obsežne reforme:
- Zdravstvo: sprejetje zakonodaje, ki je omogočila širjenje javno financiranega zdravstvenega varstva po provincah (Medical Care Act, 1966).
- Pokojnine: uvedba Canada Pension Plan (1965), ki je zagotovil temeljno socialno varnost za upokojence.
- Izobraževanje: ustanovitev kanadskega programa študentskih posojil in povečanje zveznega sofinanciranja izobraževanja.
- Državni simboli in identiteta: odločilno posredovanje pri sprejemu nove nacionalne zastave z javorjevim listom (1965) in ustanovitev Reda Kanade (1967).
- Bilingualizem in kulturna politika: ustanovitev Kraljevske komisije za dvojezičnost in dvojezično kulturo (Royal Commission on Bilingualism and Biculturalism) ter podpora kulturnih projektov, vključno s prireditvami ob kanadskem stotesetletju in Expo 67 v Montrealu.
Zunanji odnosi in mir
Pearson je nadaljeval kanadsko tradicijo v mednarodnih zadevah kot zagovornik multilateralizma, človekovih pravic in mirovnih misij. Zavračal je pošiljanje kanadskih bojevnikov v vietnamsko vojno in je podprl diplomatske rešitve v hladnovojnih sporih. Njegova politika je utrdila vlogo Kanade kot uravnotežene srednje sile v mednarodnem okolju.
Odzivi in zapuščina
Pearsonova obdobja na oblasti so bila polna političnih kompromisov – vodil je manjšinske vlade in moral sklepati dogovore, da bi sprejel široko socialno zakonodajo. Kljub temu so njegove reforme trajno preoblikovale kanadsko družbo in javni sektor. Njegova vloga pri razvoju mirovnih sil je vplivala na svetovno prakso mirnega posredovanja, njegova socialna politika pa je postavila stebre sodobne kanadske socialne države.
Za svoje zasluge je prejel številne nagrade in priznanja; njegovo ime nosijo mednarodni in nacionalni projekti, med njimi Letališče Lester B. Pearson v Torontu, Pearsonov mirovni center in Pearsonova medalja za mir. Pearson je umrl 27. decembra 1972; njegovo delo pa ostaja pomemben del kanadske politične in diplomatske dediščine.
Zgodnje življenje
Pearson se je rodil v Newtonbrooku v Ontariu kot sin Edwina Arthurja Pearsona, metodističnega ministra, in Anne Sarah Bowles. Obiskoval je univerzo v Torontu in Oxford. Pearson je bil veleposlanik v Združenih državah Amerike in Združenih narodih. Med štipendiranjem na oxfordski univerzi je igral za hokejski klub oxfordske univerze.
Politična kariera
Pearson je v politiko vstopil leta 1948 kot minister za zunanje zadeve v liberalni vladi Louisa St. Laurenta. Leta 1958 je postal vodja Liberalne stranke. Kot vodja je izgubil dvoje volitev, na tretjih pa je zmagal in leta 1963 postal predsednik vlade. Njegova vlada je uvedla socialne programe in nove standarde za delavce. Pearson je podpisal avtomobilski sporazum med Kanado in Združenimi državami Amerike, imenovan tudi avtomobilski pakt. Upokojil se je leta 1968. Naslednji predsednik vlade je bil Pierre Trudeau.
Smrt
Pearson je umrl za rakom na jetrih v Ottawi v Kanadi, star 75 let.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Lester Pearson?
O: Lester Pearson je bil 14. predsednik kanadske vlade med letoma 1963 in 1968, ki je leta 1957 prejel tudi Nobelovo nagrado za mir za organizacijo prvih mirovnih sil.
V: Kateri so bili nekateri dosežki Pearsonove vlade?
O: Pearsonova vlada je uvedla splošno zdravstveno varstvo in kanadski pokojninski načrt. Ustanovila je tudi kanadski program študentskih posojil, red Kanade in spremenila zastavo Kanade v zastavo z javorjevimi listi.
V: Kaj je Pearson storil, da se Kanada ni borila v vietnamski vojni?
O: Pearson je preprečil, da bi se Kanada borila v vietnamski vojni.
V: Kaj je Pearson storil, da se v Kanadi ne bi uporabljala smrtna kazen?
O: Pearson je de facto preprečil, da bi se v Kanadi uporabljala smrtna kazen.
V: Kdaj se je Pearson rodil in kdaj je umrl?
O: Pearson se je rodil 23. aprila 1897 in umrl 27. decembra 1972.
V: Kakšno je bilo Pearsonovo polno ime?
O: Pearsonovo polno ime je bilo Lester Bowles "Mike" Pearson.
V: Zakaj Pearson velja za enega najpomembnejših Kanadčanov 20. stoletja?
O: Mnogi menijo, da je Pearson eden najpomembnejših Kanadčanov 20. stoletja zaradi pomembnih prispevkov, ki jih je v času svojega mandata dal kanadski družbi.
