Spoznajte me v St Louisu – ameriški glasbeni film iz leta 1944 z Judy Garland
Meet Me in St. Louis je glasbeni film studia MGM iz leta 1944. Pripoveduje zgodbo o družini, ki živi v St. Louisu v Missouriju v času svetovne razstave Louisiana Purchase Exposition leta 1904. V filmu igrata Judy Garland in Margaret O'Brien. Garlandova je pela pesmi The Trolley Song in Have Yourself a Merry Little Christmas. Obe pesmi sta postali veliki uspešnici.
Film je bil posnet po seriji kratkih zgodb Sally Benson. Te zgodbe so bile prvič objavljene v reviji The New Yorker. Kasneje so bile objavljene v romanu 5135 Kensington.
Film je režiral Vincente Minnelli. Garlandovo je spoznal na snemanju. Kasneje sta se poročila. Kritikom je bil film všeč. Richard Schickel je leta 2005 zapisal: "Film ima čudovite pesmi [in] sladko nevrotično vlogo Judy Garland ... Kljub nostalgičnemu šarmu je Minnelli v delo vnesel sanjsko, občasno nadrealistično temačnost in za nekatere med nami ostaja največji ameriški filmski muzikal."
Film je bil nominiran za oskarja za najboljšo barvno kinematografijo, najboljšo glasbo za glasbeni film, najboljšo glasbo, pesem ("The Trolley Song") in najboljši scenarij. Leta 1994 je bil film izbran za ohranitev v nacionalnem filmskem registru ZDA.
Ameriški filmski inštitut je film uvrstil na 10. mesto na lestvici največjih filmskih muzikalov AFI. Dve pesmi iz filma sta se uvrstili na AFI-jevo lestvico 100 let... 100 pesmi ("The Trolley Song" na 26. mestu in "Have Yourself a Merry Little Christmas" na 76. mestu).
Zgodba
Dogajanje spremlja leto v življenju družine Smith na naslovu 5135 Kensington Avenue v St. Louisu. Vsako poglavje je postavljeno v drug letni čas, od poznega poletja do božiča in naposled do odprtja svetovne razstave.
- Esther Smith (Judy Garland) se zaljubi v soseda, »fant fanta iz sosednje hiše« Johna Truetta, in upa, da bo ostala v St. Louisu.
- Rose sanja o snubitvi, najmlajša Tootie (Margaret O’Brien) pa s svojo izjemno domišljijo in hudomušnostjo večkrat postavi družino na preizkušnjo, med drugim v kultnih prizorih noči čarovnic.
- Ko oče nepričakovano oznani, da se zaradi službe selijo v New York, se družinske vezi in mladostne ljubezni znajdejo pred preizkušnjo. V ganljivem božičnem prizoru Esther zapoje Have Yourself a Merry Little Christmas, kar poudari melanholijo odhoda.
- Na koncu oče spozna, da je sreča družine pomembnejša od napredovanja, in odpove selitev. Družina skupaj dočaka odprtje svetovne razstave – simbol lepote, napredka in upanja.
Igralska zasedba
- Judy Garland kot Esther Smith
- Margaret O’Brien kot Tootie Smith
- Mary Astor kot gospa Anna Smith
- Leon Ames kot gospod Alonzo Smith
- Lucille Bremer kot Rose Smith
- Tom Drake kot John Truett
- Marjorie Main kot hišna pomočnica Katie
- Joan Carroll kot Agnes Smith
- Harry Davenport kot dedek
Produkcija in glasba
Film je nastal v znameniti »Freedovi enoti« pri MGM, znani po sofisticiranih muzikalih. Posnet je v bogatih barvah Technicolorja, z osrednjim poudarkom na scenografiji in kostumih, ki ustvarijo toplo, nostalgično podobo začetka 20. stoletja. Vincente Minnelli je s premišljenim kadriranjem in ritmom prizorov spojil intimne družinske trenutke s spektaklom razkošnih glasbenih točk.
Pesmi sta napisala Hugh Martin in Ralph Blane; poleg uspešnic The Trolley Song in Have Yourself a Merry Little Christmas film prinaša še The Boy Next Door, ljudske napeve, kot sta Skip to My Lou in Under the Bamboo Tree, ter božične klasike. Glasba ni le okras, temveč poganja pripoved in razkriva čustva likov, zlasti v božičnem prizoru med Esther in Tootie.
Izid, sprejem in vpliv
Ob izidu je bil film velik kritiški in komercialni uspeh ter ena največjih uspešnic MGM v štiridesetih letih. Okrepil je status Judy Garland kot osrednje zvezde muzikalov in utrdil Minnellijev sloves izjemnega vizualnega stilista. V naslednjih desetletjih je film postal stalnica božičnih televizijskih programov, njegova toplina in humor pa sta mu prinesla trajen kultni status.
Teme in slog: film raziskuje družinsko povezanost, prehod iz mladosti v odraslost in napetost med napredkom ter ohranjanjem doma. Uporaba letnih časov in barv gradi razpoloženje – od poletne igrivosti do zimske melanholije – ter podčrta nostalgijo za »starimi časi«.
Nagrade in priznanja
- Nominacije za oskarja: najboljša barvna kinematografija, najboljša glasba za glasbeni film, najboljša izvirna pesem (The Trolley Song) in najboljši scenarij.
- Margaret O’Brien je prejela poseben mladinski kipec Akademije (Juvenile Award) za izjemne dosežke kot otroška igralka v letu 1944, pri čemer je vlogo Tootie v tem filmu občinstvo in kritika še posebej izpostavila.
- Leta 1994 je bil film izbran za ohranitev v nacionalnem filmskem registru ZDA zaradi »kulturnega, zgodovinskega in estetskega pomena«.
- Ameriški filmski inštitut: 10. mesto med naj muzikaloma; pesmi The Trolley Song in Have Yourself a Merry Little Christmas na lestvici »100 let ... 100 pesmi«.
Zapusčina
Have Yourself a Merry Little Christmas je postala ena najbolj prepoznavnih prazničnih pesmi 20. stoletja z neštetimi priredbami. Meet Me in St. Louis ostaja primer, kako lahko muzikal združi razkošje žanra z intimno, čustveno zgodbo – film, ki s toplino, humorjem in kančkom melanholije še danes nagovarja vse generacije.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen je naslov filma?
O: Naslov filma je Meet Me in St. Louis.
V: Kdo igra v filmu?
O: V filmu igrata Judy Garland in Margaret O'Brien.
V: Katere pesmi je Judy Garland pela v filmu?
O: Judy Garland je pela "The Trolley Song" in "Have Yourself a Merry Little Christmas".
V: Kje so bile prvič objavljene kratke zgodbe Sally Benson?
O: Kratke zgodbe Sally Benson so bile prvič objavljene v reviji The New Yorker.
V: Kdo je režiral film Meet Me in St. Louis?
O: Vincente Minnelli je režiral film Meet Me in St.
V: Kako so film sprejeli kritiki? O: Kritikom je bil film všeč, saj je Richard Schickel zapisal, da ima čudovite pesmi in sladko nevrotično vlogo Judy Garland ter da mu je Minnelli kljub nostalgičnemu šarmu vdihnil sanjsko, občasno nadrealistično temačnost, zaradi katere za nekatere ostaja eden največjih ameriških muzikalov vseh časov.