The New Yorker: ameriška revija — zgodovina, vpliv in legendarne zgodbe

The New Yorker je ameriška revija, ki objavlja članke, eseje, zgodbe in karikature o številnih temah. Čeprav se revija večinoma ukvarja z New Yorkom, je veliko bralcev zunaj mesta. Revija je znana po člankih o politiki, skrbnem preverjanju dejstev, karikaturah in kratkih zgodbah številnih uglednih avtorjev. Ustanovil jo je Harold Ross, prva številka pa je izšla 17. februarja, 1925. Čeprav je bila prej tedenska revija, zdaj izide nova številka 47-krat na leto, pri čemer je pet daljših dvotedenskih številk. Na spletni strani 2004je imela približno 996 000 naročnikov (ljudi, ki so plačali za prejemanje revije).

V reviji so bile objavljene kratke zgodbe J. D. Salingerja, Vladimirja Nabokova, Johna Updika, E. B. Whita, Johna Herseyja, čigar esej Hirošima je zapolnil celotno številko, in Shirley Jackson, katere zgodba Loterija je prejela več pisemskih pošiljk kot katera koli druga zgodba, objavljena v reviji.

Zgodovina in uredniška linija

Revijo sta konec 1920-ih ustanovila Harold Ross in njegova soproga Jane Grant z namenom ustvariti inteligentno, hudomušno in literarno usmerjeno publikacijo, ki bo zajemala kulturno življenje New Yorka in širše. Pod Rossovim vodstvom je revija hitro postala znana po svojih esejih, kratki prozi, literarnih kritikah in samosvojih karikaturah. Po Rossovi smrti so revijo urejali različni uredniki, med najbolj vidnimi sta bila William Shawn (dolgoletni urednik, znan po premišljenem, nevsiljivem slogu) in kasneje Tina Brown, ki je reviji v 90. letih dala bolj sodoben, bolj vpet v aktualne dogodke ton. Od leta 1998 je glavni urednik David Remnick, pod čigar vodstvom je revija ohranila poudarek na dolgih novinarskih portretih, poglobljenih preiskavah in literarni prozi.

Slog, rubrike in pristop

• Talk of the Town – kratke, pogosto duhovite ali oster opazovalni zapisi o vsakdanjih dogodkih v New Yorku, značilna rubrika revije.
• Long-form journalism – revija slovi po daljših, poglobljenih člankih, profilih in reportažah, ki združujejo novinarstvo in literarno pripovednost.
• Fikcija in eseji – The New Yorker je pomemben založnik kratke proze in esejev; mnogi pisci so tukaj objavili dela, ki so jih naredila prepoznavne.
• Preverjanje dejstev – revija daje velik poudarek natančnosti; njena služba za preverjanje dejstev je dolgo veljala za eno najbolj temeljitih v založništvu.

Karikature, naslovnice in vizualna identiteta

Karikature so skoraj sinonim za The New Yorker. Enopanelne šale in satirične risbe so pomemben del identitete revije. Ena najbolj znanih ikon je lik Eustace Tilley, ki se je pojavil na prvi naslovnici revije; skozi desetletja so naslovnice in notranje ilustracije ustvarjali vrhunski umetniki, med njimi Saul Steinberg, Peter Arno in sodobnejši avtorji, kot je Roz Chast. Naslovnice pogosto komentirajo družbene, politične in kulturne teme na subtilen ali ironičen način.

Pomembne objave in vpliv

Revija je objavila številna zgodovinsko pomembna besedila. Najbolj izstopa John Herseyjev esej Hirošima, ki je leta 1946 zapolnil celotno številko in je pomembno prispeval k javni razpravi o posledicah atomske bombe. Shirley Jacksonova zgodba Loterija (1948) je sprožila val pisem in razprav; dlje od kratke proze pa so revijo zaznamovala dela avtorjev, kot so J. D. Salinger, Vladimir Nabokov in John Updike, katerih prispevki so pogosto postali del ameriške literarne kanona.

Vpliv na kulturo in nagrade

The New Yorker je imel velik vpliv na ameriško literarno in novinarsko kulturo; oblikoval je standarde za profilne zapise, kritike in kratko prozo. Avtorji in novinarji, povezani z revijo, so prejeli številne nagrade in priznanja, vključno s Pulitzerjevimi nagradami. Revija je pogosto vir citatov, esejev in zgodb, ki nato oblikujejo širšo intelektualno javnost.

Sodobna prisotnost in izzivi

V zadnjih desetletjih se je The New Yorker prilagodil digitalni dobi z močno spletno prisotnostjo, arhivom objav, podcasti in videoprodukcijami. Hkrati se revija sooča z izzivi, značilnimi za tiskan medij: ohranjanje naročniške baze, prilagajanje novim platformam in ravnotežje med globljim novinarstvom ter hitrim digitalnim poročanjem. Kljub temu ostaja pomemben prostor za premišljeno, literarno in raziskovalno novinarstvo.

Zaključek

The New Yorker ostaja ena najprepoznavnejših ameriških revij, cenjena zaradi svoje literarne tradicije, natančnosti, karikatur in prispevkov k nacionalnim in kulturnim razpravam. Njena kombinacija esejev, novinarskih preiskav, kratke proze in vizualne izvirnosti še naprej privablja bralce doma in po svetu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je časopis The New Yorker?

V: Ali je revija The New Yorker osredotočena predvsem na mesto New York?

V: Po čem je revija The New Yorker znana?

V: Kdo je ustanovil časopis The New Yorker in kdaj je izšla prva številka?

V: Kako pogosto The New Yorker izda novo številko?

V: Kdo so nekateri pomembni avtorji, ki so prispevali kratke zgodbe za The New Yorker?

V: Koliko naročnikov je imel The New Yorker leta 2004?

Išči po črki