Vladimir Nabokov: življenje, dela in vpliv rusko-ameriškega pisatelja

Vladimir Nabokov (22. april 1899 - 2. julij 1977) je bil rusko-ameriški pisatelj. Prve knjige je napisal v ruščini, po selitvi v Združene države Amerike pa v angleščini. Njegova najbolj znana knjiga je Lolita, znane pa so postale tudi druge, na primer Pnin, Bledi ogenj in Ada ali Ardor.

Življenjepis

Nabokov se je rodil v Sankt Peterburgu v Rusiji kot prvi od petih otrok v družini iz višjega meščanstva. Njegov oče, Vladimir Dmitrijevič Nabokov, je bil javni delavec in liberalni politik; družina je po revolucionarnih dogodkih leta 1917 zapustila Rusijo in se preselila v Evropo. V letih med obema vojnama je Nabokov živel v različnih mestih, predvsem v Berlinu in Parizu, kjer je aktivno pisal in sodeloval v emigrantski literarni sceni. Njegov oče je bil leta 1922 ubit v Berlinu, kar je močno zaznamovalo družino.

Po izbruhu druge svetovne vojne je Nabokov z ženo Véro (ki je bila njegova življenjska sopotnica, urednica in stalna sodelavka) odšel v Združene države Amerike; v ZDA je prispel leta 1940 in leta 1945 postal ameriški državljan. V letih 1948–1959 je poučeval rusko književnost na Cornellu v ZDA. Leta 1961 sta z Véro trajno preselila v Švico, kjer je Nabokov nadaljeval pisanje in zbirateljsko delo; umrl je v Montreuxu v Švici leta 1977.

Delo in slog

Nabokovova književna pot zajema tako dela v ruščini kot v angleščini. Med njegovimi pomembnejšimi deli so:

The Real Life of Sebastian Knight (prvo večje delo v angleščini, zgodba o identiteti in spominu)
Speak, Memory (avtobiografske spomine, objavljene v angleščini, znane po izjemni natančnosti opisa spomina in detajlov)
Lolita (kontroverzni roman, ki je pisatelju prinesel svetovno slavo; znan po literarnem slogu in etičnih razpravah, ki jih sproža)
Pnin (topel, a ironičen portret emigrantskega profesorja)
Pale Fire (Bledi ogenj) (eksperimentalni roman z nenavadno strukturo: poemom in komentarjem, ki izzivata bralčevo interpretacijo)
Ada or Ardor (kompleksen, večplastni roman o času, družini in strasti)
v ruščini: The Gift (Dar) in drugi romani ter kratke zgodbe, ki so oblikovale njegovo umetniško izhodišče.

Nabokov je v svojih delih združeval izjemno jezikovno virtuoznost, natančen opis narave in detajlov ter literarne igre. Pogoste teme so spomin, izgnanstvo, identiteta, obsedenosti in kompleksnost ljubezenskih razmerij. Uporablja nezanesljive pripovedovalce, metafikcijo, besedne igre, aluzije in slogovne vragolije, zaradi česar so njegova dela pogosto predmet literarno-teoretičnih interpretacij in izziv za prevajalce.

Prevede, znanost in drugi interesi

Poleg pisanja je Nabokov deloval kot prevajalec in literarni kritik; pripravil je tudi prevode in komentarje klasičnih ruskih besedil. Bil je strasten lepidopterist (zbiratelj in raziskovalec metuljev): zbiral je in opisoval vrste, objavil je nekaj znanstvenih člankov ter je za svoje opazke in taksonomske ideje prejel pozornost tudi izven literarnih krogov. Njegovo zanimanje za šah, biologijo in naravo se pogosto odraža v podrobnih, skoraj znanstvenih opisih v literarnih besedilih.

Kontroverze in dediščina

Lolita, izvirno objavljena v 1950‑ih, je sprožila široke razprave o etiki, umetnosti in cenzuri. Roman je bil tako ostro kritiziran kot hvaljen zaradi svojega sloga in kompleksne pripovedne strukture; kasneje je postal tudi predmet filmskih priredb in interpretacij. Nabokov je vztrajal, da je njegova glavna skrb estetska vrednost besedila, čeprav njegovo delo neizogibno odmeva z moralnimi vprašanji.

Nabokovovo literarno izročilo vpliva na številne pisce in akademske razprave ter pomembno prispeva k razumevanju 20. stoletja kot obdobja eksperimentov z jezikom in pripovedjo. Njegova dela so prevedena v številne jezike, pogosto se preučujejo na univerzah in so predmet esejev, kritike in umetniških adaptacij. Pomemben del njegovega uspeha gre pripisati tudi Véri Nabokov, ki je bila njegova zaupnica, urednica in življenjska sopotnica ter je skrbela za ohranitev in urejanje njegove zapuščine.

Izbrana dela (kratek pregled)

Speak, Memory (spomini)
The Real Life of Sebastian Knight
Lolita
Pnin
Pale Fire (Bledi ogenj)
Ada or Ardor
klasična dela v ruščini, vključno z The Gift (Dar)

Vladimir Nabokov ostaja ena najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti literarne modernosti — pisatelj, ki je z izjemno jezikovno spretnostjo, erudicijo in intelektualno drznostjo znova opredelil meje pripovedovanja.

Življenje

Nabokovov oče je bil odvetnik in politik. Kot otrok se je naučil rusko, angleško in francosko. Po oktobrski revoluciji se je družina nekajkrat preselila, vendar se je leta 1920 ustalila v Berlinu. Dve leti pozneje je bil njegov oče po pomoti ustreljen in ubit, ker je blokiral osebo, ki jo je strelec poskušal umoriti. Mati in sestra sta se preselili v Prago, Vladimir pa je ostal v Berlinu. Pisal je za druge Ruse, ki so zapustili Rusijo in tam živeli. Leta 1923 je spoznal Vero Slonin, žensko iz judovsko-ruske družine. Poročila sta se leta 1925. Leta 1934 se jima je rodil edini otrok Dmitrij.

Leta 1937 je Nabokov začel iskati novo službo. Tega leta je odšel v Francijo, družina pa mu je sledila. Leta 1940 so vsi pobegnili v Ameriko, razen njegovega brata Sergeja, ki je umrl v nacističnem koncentracijskem taborišču.

Metulji

Nabokov je bil strokovnjak za metulje. Kot otrok je bral knjige entomologinje Marie Sibylle Merian, ki jih je našel na podstrešju družinske hiše v Virah.

V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil raziskovalec na področju zoologije. Organiziral je zbirko metuljev v Muzeju primerjalne zoologije Univerze Harvard. Njegova specialnost je bila pleme Polyommatini iz družine Lycaenidae.

V čast temu delu je bil po njem poimenovan rod Nabokovia, pa tudi številne vrste metuljev in moljev (npr. številne vrste iz rodov Madeleinea in Pseudolucia imajo imena, ki namigujejo na Nabokova ali pa izhajajo iz njegovih romanov). Leta 1967 je Nabokov zapisal: V tem primeru je bil Nabokovov zapis: "Užitki in nagrade literarnega navdiha niso nič drugega kot navdušenje ob odkritju novega organa pod mikroskopom ali nepopisane vrste na pobočju gore v Iranu ali Peruju. Če v Rusiji ne bi bilo revolucije, bi se v celoti posvetil lepidopterologiji in nikoli ne bi napisal nobenega romana.