Sherron Watkins (rojen 28. avgusta 1959) je ameriški nekdanji podpredsednik za razvoj podjetij v nekdanji korporaciji Enron. Watkinsova je v začetku leta 2002 pred odboroma predstavniškega doma in senata ameriškega kongresa pričala o svoji vlogi pri goljufiji v Enronu.

Avgusta 2001 je Watkins takratnega izvršnega direktorja družbe Enron Kennetha Laya opozoril na računovodske nepravilnosti v finančnih poročilih. Vendar so Watkinsovi očitali, da goljufije ni prijavila državnim organom in da o svojih pomislekih ni prej javno spregovorila, saj je njen zapisnik prišel v javnost šele pet mesecev po tem, ko je bil napisan. Gospo Watkins je zastopal houstonski odvetnik Philip H. Hilder.

Kaj se je zgodilo

Watkinsova je v notranjem memorandumskem zapisu avgusta 2001 izrazila zaskrbljenost zaradi uporabe posebnih pravnih subjektov in pogodb, ki so omogočali prikrivanje dolgov in umetno povečevali dobičke družbe. Njeno opozorilo je prišlo v obdobju, ko so številne slabe računovodske prakse, tveganja in zapleteni finančni instrumenti v Enronu še naprej skrili resnično finančno stanje podjetja.

Pričevanje in odzivi

Ko je Enron decembra 2001 razglasil bankrot, je Watkinsova postala eden izmed osrednjih prič v preiskavah o propadu podjetja. V začetku leta 2002 je pričala pred odbori predstavniškega doma in senata, kjer je pojasnila vsebino svojega zapisa in notranje ukrepe, ki jih je priporočala. Njeno pričanje je prispevalo k razjasnitvi nekaterih notranjih procesov in odgovornosti vodstva.

Spremembe in pomen

Njen primer je obudil razpravo o vlogi in zaščiti žvižgačev v korporativnem okolju. Kritiki so izpostavili, da je opozorila naslovila najprej notranje in da ni takoj obvestila regulatorjev, branilci pa so poudarili, da je ravnala v okviru svojih takratnih možnosti in položaja. Primer Enrona in poročila žvižgačev so bili med glavnimi dejavniki, ki so pospešili uvedbo strožjih predpisov o korporativnem upravljanju in računovodstvu, med drugim zakonodaje, kot je bil Sarbanes–Oxley Act iz leta 2002, ki je med drugim okrepil zaščito žvižgačev in zahteve glede finančnih poročil podjetij.

Poznejše delo in javna vloga

Po razpadu Enrona je Watkinsova zapustila podjetje in v nadaljevanju svoje kariere nastopala kot predavateljica in svetovalka na področju poslovne etike, korporativnega upravljanja in zaščite žvižgačev. Leta 2002 jo je revija Time uvrstila med tiste, ki so simbolizirali gibanje žvižgačev v izboru "Person of the Year: The Whistleblowers". Njena izkušnja je postala pogosto citiran primer v razpravah o etiki v podjetjih in pomenu notranjega poročanja o nepravilnostih.

Ocenjevanje v javnosti

  • Pohvale: številni posamezniki in organizacije so jo hvalili za pogum pri razkritju nepravilnosti in za vlogo pri osvetlitvi sistemskih problemov v velikih korporacijah.
  • Kritike: nekateri strokovnjaki in opazovalci so menili, da bi bile posledice lahko manjše, če bi bila opozorila posredovana regulatorjem ali zunanjim preiskovalcem prej.

Sherron Watkins ostaja v javnosti prepoznana kot ena izmed ključnih oseb v eni najbolj odmevnih poslovnih afer zgodnjega 21. stoletja, njen primer pa še naprej služi kot učno izhodišče pri razpravah o odgovornosti vodstva, preglednosti in varstvu žvižgačev.